Mojstri za prenovo stanovanj postajajo suho zlato

Ljubljana – Mojstre za obrtniška dela pri prenovi stanovanj nikoli ni bilo preprosto dobiti. Z gospodarsko rastjo, ponovnim razcvetom gradbeništva in oživitvijo nepremičninskega trga pa postajajo suho zlato, saj je marsikje nanje treba čakati več mesecev.

Vsakdo, ki je kdaj prenavljal stanovanje ali hišo, ve, da dobrih obrtnikov za ta dela ni preprosto dobiti, še posebno ne pravočasno, in da je z njimi marsikdaj treba biti tudi zelo potrpežljiv. Zaradi višjega plačila in zavezujočih rokov namreč pogosto dajejo prednost večjim poslom. A kot kaže, se to v zadnjem obdobju dogaja še pogosteje.
 

Čakalna doba se podaljšuje

Bralec iz okolice Kranja je, denimo, prenavljal hišo. Mojster, ki mu je pred tem naredil obe kopalnici, bi mu moral nato vgraditi še ogrevalni sistem s pečjo in radiatorji, a ker je imel večje posle, je moral bralec na drugi del storitev čakati kar štiri mesece. Bralka prav tako z Gorenjskega konca že več kot leto dni išče keramičarja, ki bi ji v kopalnico položil manjšo količino ploščic, a ga je za tako minoren posel nemogoče dobiti, pravi. Druga bralka iz Ljubljane je stanovanje prenovila s pomočjo podjetja, ki zagotavlja različna obrtniška dela, a se je nato zalomilo pri mizarju, ki ga je morala prav tako čakati štiri mesece.

Damjan Pirc iz podjetja PKC, ki zagotavlja arhitekturne rešitve, notranjo ureditev in prenovo objektov, pravi, da ne opaža pomanjkanja mojstrov za prenovo stanovanj, ugotavlja pa, da primanjkuje kakovostnih obrtnikov. Sam ima sicer ekipo obrtniških mojstrov, s katerimi sodeluje. Večinoma so to delavci iz držav nekdanje Jugoslavije, saj je veliko slovenskih mojstrov odšlo na delo v Avstrijo. A tudi Pirc opaža povečevanje povpraševanja po arhitekturnih in drugih gradbenih storitvah, zato se čas »čakanja na te storitve« podaljšuje.
 

Več dela in manj kadrov

Da je pomanjkanje teh obrtnikov problem, pritrjujeta tako predsednik obrtno-podjetniške zbornice (OZS) Branko Meh kot predsednik sekcije gradbincev Zoran Simčič. »Vzpon gradbeništva se je po letih krize zgodil čez noč. Opažamo povečanje povpraševanja po obrtniških in gradbenih delih, saj se v desetih letih krize v ta kader ni vlagalo in tudi delavci iz nekdanje Jugoslavije prej ali slej odidejo v tujino. Obrtniki pa raje sprejmejo velike posle, zato mali naročniki ne pridejo na vrsto,« pravi Simčič.

Tudi Meh ugotavlja, da je povpraševanja po teh obrtniških delih po eni strani zaradi konjunkture in širitve gradbeništva večje, po drugi strani pa nam primanjkuje kadrov: »Obrtniki so vezani na večja podjetja in posle, ki so zanje prioriteta, zato morajo individualne stranke čakati,« pojasnjuje. Tudi on dodaja, da je eden od vzrokov za sedanje stanje zanemarjanje vajeništva na tem področju in odhod kvalificiranih delavcev za to področje v tujino, kjer dobijo višje plačilo. Meh opozarja, da Slovenija pri tem ni izjema, saj se s podobnimi težavami, na primer spopadajo tudi na Bavarskem. Simčič rešitev vidi v hitrejšem pridobivanju delovnih vizumov in večjem vlaganju v poklicne kadre.
 

Previdno z reklamnimi ponudbami

Čeprav se torej na mojstre čaka vse dlje, a se po drugi strani v poštnih nabiralnikih pogosto znajdejo reklamni lističi, ki ponujajo različna obrtniška dela – od pleskanja, polaganja ploščic, vodovodarskih storitev, brušenja parketov … »Nekateri ponudniki iščejo posel, ker niso znani,« pravi Meh. Poudarja, da tudi ti ponudniki niso nujno slabi, kljub temu pa opozarja, da naj se naročniki pred tem pozanimajo o njihovih referencah. Dodaja, da so se zaradi težav z njimi naročniki že obračali tudi na obrtno zbornico.