Danes znano, kakšen je bil padec BDP v drugem četrtletju

Ljubljana – Statistični urad (Surs) bo danes objavil težko pričakovani podatek o gibanju slovenskega bruto domačega proizvoda v drugem četrtletju, ko smo tudi pri nas zaznali znaten gospodarski upad zaradi posledic epidemije in ukrepov za njeno zajezitev. Večina analitikov je sicer mnenja, da je naša ekonomija prav v obdobju od začetka aprila so konca junija že doživela dno krize in je zdaj na poti postopnega okrevanja.

Tudi mesečni podatki o prihodkih iz prodaje blaga in storitev ter o industrijski proizvodnji kažejo, da je Slovenija prav v drugem četrtletju, še posebej v aprilu, imela največje padce v primerjavi z istim obdobjem lani, kasneje pa so se trendi začeli popravljati, a so številke še za lanskimi v istem obdobju.

Slovenija naj bi tako v drugem četrtletju imela približno podoben gospodarski upad kot Avstrija, Nemčija ali Slovaška, kjer je bil BDP v omenjenem obdobju po desezoniranih podatkih za približno 11 do 13 odstotkov manjši kot v drugem četrtletju lani. Spomnimo, v prvem četrtletju letos je bil BDP po podatkih, prilagojenih za vpliv sezone in koledarja, za 3,4 odstotka manjši kot v istem obdobju lani.

Kar zadeva gospodarske napovedi za celotno leto 2020, iz avgustovskih podatkov Consensusa izhaja, da naj bi Slovenija letos doživela 7,6-odstotni upad BDP. To je sicer ravno toliko, kot znaša zadnja, poletna napoved Umarja, na kateri je zasnovan tudi rebalans letošnjega državnega proračuna, in nekaj več od junijske napovedi Banke Slovenije, ki za letos predvideva 6,5-odstotni gospodarski padec. Večina napovedi sicer predpostavlja, da ne bo drugega vala epidemije s podobnimi drastičnimi ukrepi za njeno zajezitev, kot smo jim bili priča spomladi.

Več optimizma nabavnih menedžerjev

Po globokem padcu v drugem četrtletju si je poleti pri nas opomogel tudi indeks nabavnih menedžerjev (PMI), ki je sicer na dnu krize v aprilu zdrknil na vsega 24,9 točke, kažejo podatki združenja nabavnikov Slovenije. Proizvodni PMI se je v avgustu ustavil pri 53 točkah, za nadaljevanje rasti indeksa nad mejo 50 točk pa sta poskrbela predvsem indeks proizvodnih aktivnosti, ki znaša 54 točk, ter raven novih naročil, kjer se je indeks povzpel na 55,1 točke, indeks izvoznih naročil pa znaša celo 58,2 točke.

Podjetja so pri nabavnih cenah po trimesečnem padanju zaznala rahel dvig, saj indeks znaša 53,2 točke, medtem ko je bilo povprečje preteklih treh mesecev vsega 36 točk.

V evrskem območju se je proizvodni PMI avgusta ustavil pri 51,7 točke (julija 51,8 točke), kar kaže, da se nadaljuje rahlo oživljanje gospodarstva. Nemški proizvodni PMI se je iz julijskih 51 povzpel na 53 točk. Tudi ameriški proizvodni PMI se je meseca avgusta povzpel nad mejo 50 točk in znaša 53,6 točke (julija 50,9 točke).

Gibanje indeksa PMI rahlo nad mejo 50 točk kaže, da se gospodarstva po štirih mesecih velikih padcev zelo počasi krepijo in polnijo svoje proizvodne kapacitete ter sprejemajo nova naročila. Nadaljnji trend rasti bo po mnenju nabavnikov odvisen predvsem od morebitnega drugega vala covida-19, ki smo mu že priča, in predvsem od povpraševanja ter morebitnih ponovnih protekcionističnih ekonomskih ukrepov Trumpove administracije.