»Taktiki tradicionalnih blokov se nista obnesli. Je pa zanimiv uspeh zelenih«

Gorazd Kovačič, sociolog:

Za stranke desnega pola so bili ključna tema ilegalni migranti. DOM je poskušala z odkritim rasizmom, SDS pa ji ni dovolila prevzema protimigrantskega terena. Postavila se je v Orbánovo frakcijo znotraj EPP, ki se zavzema za krepitev suverenosti članic. NSi je ta premik izkoristila, da se je profilirala kot zmerna konservativna stranka, ki se zavzema za evropsko koordinacijo evropskih izzivov. DOM je na volitvah pogorela, Jelinčič je kljub briljiranju na TV dobil malo. SDS je dobila en mandat manj kot pred petimi leti, saj je enega osvojil Bogovič, ki bo v primeru dokončnega razkola EPP, kar bi bilo za prečiščenje evropskega političnega prostora dobro, verjetno pristal v zmernem krilu.

Ob upoštevanju, da ima SDS zvesto volilno bazo, protimigrantski desni evroskepticizem ni bil izrazito uspešen. Liberalne in leve stranke so imele težavo z lansiranjem drugih vseevropskih tem poleg migrantske. Kljub temu je bila SD nagrajena za kompetenten nabor kandidatov in suverene TV-nastope. Rezultat LMŠ je dober kljub več resnim zdrsom Irene Joveve. Kandidat Desusa je bil premedel, kandidatka SAB je plačala ceno nepoznanosti. SMC izginja. Kandidatka Levice je bila prešibka.

Mojmir Mrak, ekonomist:

Evropski parlament se močno spreminja. V njem največji politični družini, ljudska stranka in socialni demokrati, prvič ne bosta imeli večine. Obe sta precej izgubili, a na drugi strani sta pridobili dve ravno tako proevropsko usmerjeni skupini, liberalci in zeleni. Ker ne bo več velike koalicije, bo potrebnih več kompromisov. Za dogovor bo treba iskati dodatne partnerje. Kaj pomeni več partnerjev v koaliciji, pa vemo tudi iz domače politike.

Skupni padec proevropsko usmerjenih strank je manjši, kot sem pričakoval, a tudi povečanje podpore populistom/suverenistom je manjše od pričakovanj. Nesporno pa ti postajajo pomembna sila, kar bo krojilo nadaljevanje evropskega projekta in povečalo trenja pri sprejemanju zakonodaje.

Pomemben je francoski izid: Marine Le Pen je dobila več glasov kot Emmanuel Macron, kar kaže, da se v državi, ki je bila motor Unije, dogajajo velike spremembe, ki bodo zagotovo imele vpliv na EU. V Veliki Britaniji, ki odhaja, je veliko glasov dobila stranka populista Nigela Faragea, angleški poslanci bodo tako zraven, ko se bo odločalo o sestavi ključnih organov EU in kadrovskih zadevah.



Marko Lovec, politolog:

Izidi volitev so pokazali, kar se je napovedovalo dalj časa. Predvsem padec obeh tradicionalnih blokov, ki sta v preteklosti skupaj obvladovala evropski parlament, Evropske ljudske stranke (EPP) in zavezništva socialistov in demokratov (S&D), torej zmerne desnice in zmerne levice. Njuni taktiki, se pravi mehka protimigrantska retorika EPP in strašenje z nacionalisti S&D, se nista obnesli.

Ker skupini skupaj ne bosta več imeli večine poslancev, se bodo razmerja spremenila. Lovcu se zdi najbolj verjetno, da bi se vodilni skupini povezali z liberalci (Alde), vendar bo prihajajoče obdobje po volitvah vsekakor zelo dinamično in nepredvidljivo. Lovec pravi, da so slovenske članice EPP in članica S&D predvsem reševale svoje notranje težave, kam umakniti neprijetne kadre. Njihova kampanja je bila prazna. O premierovi Listi Marjana Šarca pa se je pokazalo, da evropske politike sploh nima.

Bolj kot rast desničarskih populistov se na ravni Evropske unije zdi Lovcu zanimiv uspeh zelenih. Ker so največ glasov dobili pri najmlajših volivcih, bi to lahko nakazovalo trende večjih družbenih premikov v prihodnosti, saj zeleni že dolgo niso več samo združenja varuhov okolja.