Kdo so Slovenci, ki odhajajo v Evropski parlament?

Znanih je osem imen Slovenk in Slovencev, ki nas bodo naslednjih pet let zastopali v Evropskem parlamentu. V Sloveniji je okoli 1,6 milijona volivcev glas lahko oddalo na 3005 rednih voliščih ter 55 voliščih za glasovanje zunaj kraja stalnega prebivališča.

Glasovanje je potekalo tudi na 31 diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini. Volivci so za osem poslanskih sedežev v Evropskem parlamentu lahko izbirali med 103 kandidati s 14 kandidatnih list. Volilna udeležba je bila sicer precej nizka, po zadnjih podatkih 28,13-odstotna. 



Po prvih delnih izidih je preboj v Evropski parlament uspel:

Ireni Jovevi, nosilki liste LMŠ, ki je hkrati najmlajša slovenska evroposlanka. »Kar se pričakovanj tiče, jaz res, kot sem rekla že na začetku, pričakujem vse in nič, ker če bi imela visoka pričakovanja, bi bila lahko potem toliko bolj razočarana,« je v izjavi medijem po oddaji svojega glasu dejala Joveva in dodala, da to pove tudi vse tistim, ki so jo že zdavnaj pred volitvami pošiljali v Bruselj. Aprila je nekdanja novinarka za Delo poudarila, da so pred Evropsko unijo potrebne spremembe, tudi pri imenovanju predsednika evropske komisije, a opozorila še, da v veliki evropski družini le ni vse tako slabo, kot se včasih želi prikazati. Posvarila pa je pred pojavom evroskepticizma in predvsem vzponom suverenističnih sil, ki da posamezne krize, s katerimi se Evropa gotovo spopada, izkoriščajo za nabiranje lastnih političnih točk. V volilni kampanji je napovedovala, da se bo zavzemala za mlade.

V izjavi še pred uradno razglasitvijo rezultatov je ocenila, da je bila volilna kampanja korektna, na nivoju, a z nekaj nizkimi, pričakovanimi udarci. Niti približno ji kot novinki ni bilo enostavno, edini plus je bil, da je bila kot novinarka kamere že vajena in ni imela dodatne treme, je dodala. LMŠ za predsednico Evropske komisije podpira dansko liberalko, sedanjo evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager, ki uteleša napredno politiko. »Za nas so predvsem pomembni digitalizacija, avtomatizacija, umetna inteligenca. Kandidatka za komisarko je oseba, ki gleda v bližnjo in daljno prihodnost,« je še povedal.



Dr. Klemen Grošelj je drugi iz stranke LMŠ, ki se je uspel uvrstiti v Evropski parlament. Doktor obramboslovja s širokim naborom družboslovnih znanj, predvsem s področij nacionalne in mednarodne varnosti, sodobnih sistemov varnosti, delovanja sodobne države in organizacij, njihovega vodenja in upravljanja. Je avtor več strokovnih člankov in komentarjev s področja nacionalne in mednarodne varnosti, so ob njegovi predstavitvi zapisali v stranki LMŠ. Grošelj je v predvolilni kampanji napovedal, da si bo predvsem prizadeval za to, da bo EU dosegla temeljno kohezivnost, da bo lahko dejavnik varnosti in stabilnosti v svetu. Meni, da se morajo članice dogovoriti o strateških področjih, ki bodo poleg že obstoječih predmet skupnega delovanja.

V prvi izjavi je za nacionalno televizijo povedal: »Lahko rečem, da sem presenečenje, predvsem pa je to odraz zaupanja, ki ga imajo volivke in volivci do stranke LMŠ. Torej tudi tisto, kar sem rekel v nagovoru, potrdilo se je, da dejansko naša stranka predstavlja neko platformo, ki ji volivci in volivke zaupajo.« Boj za drugi mandat v Evropskem parlamentu je bil hud. Grošelj je dejal, da okoli tega niso nič preračunavali. »Mi smo veseli, da smo dosegli ta rezultat in kot sem rekel, potrdili opravilnost naše kampanje in odločitve, da gremo v to kampanjo na ta način, kot smo šli.«

Za Delo je pojasnil, kaj bodo njegove prioritete v Bruslju: »Zavzemal se bom za ohranjanje varnosti v EU, da bo EU še naprej ena od najbolj varnih delov sveta in da bo to območje še vedno območje blagostanja za prebivalce ter notranjo kohezijo.«



Novi oziroma stari evropski poslanec je tudi Milan Zver, ki je kandidiral na skupni listi SDS in SLS. Nosilec skupne liste SDS in SLS na evropskih volitvah je po poročanju STA dopoldne svoj glas oddal v rodnem Destrniku. Zver je po uspehih na prejšnjih dveh evropskih volitvah pričakoval novo zmago njegove liste, ob tem pa je spomnil še na 25-letnico lokalne samouprave v Sloveniji in 15-letnico članstva naše države v Evropski uniji.

»Obe politični odločitvi sta zelo pomembni za Slovenijo in obstoj slovenskega naroda, saj je prva prinesla nesluten razvoj lokalnih skupnosti, kakršna je tudi naša v Destrniku, veliko dobrega, predvsem investicij in novih delovnih mest, pa nam je prinesla tudi vključitev EU,« je dejal Zver in spomnil, da praktično ni občine, ki ne bi imela nekaj infrastrukture zgrajene s pomočjo evropskega denarja. Tokratne evropske volitve so se Zveru glede na mednarodne razmere zdele zelo pomembne, saj se mora Evropa v naslednjih nekaj letih stabilizirati, je poročala STA.

Glavna področja dela Milana Zvera v Evropskem parlamentu so bili do zdaj kultura, izobraževanje in šport. Angažiral se je v kohezijski politiki in posebnem odboru za bitko proti terorizmu, ki je sprejel priporočila državam članicam. Deloval je kot stalni poročevalec za priljubljeni in razširjeni program Erasmus+. Zanj je evropska komisija predlagala podvojitev proračuna v obdobju 2021–2027 na trideset milijard evrov. Med velike zasluge si Zver šteje poimenovanje ene od konferenčnih dvoran evropskega parlamenta v Bruslju po Jožetu Pučniku. Tako je Pučnik »med velikani evropske politike zadnjih desetletij«.

Velika zmagovalka skupna lista SLS in SDS

Ob Milanu Zveru je preboj v evropski parlament uspel tudi Romani Tomc in Francu Bogoviču s preferenčnim glasom. Velika zmagovalka evropskih volitev je tako prav skupna lista SDS in SLS s tremi od osmih kandidatov za Evropski parlament. Romana Tomc (EPP) si kot svoj največji dosežek šteje bitko proti diskriminaciji na področju otroških dodatkov v Avstriji, ki bi prizadela okoli 10.000 otrok v Sloveniji. »To je lep primer uspeha boja malih proti velikim,« je povedala aprila letos za Delo. Ni šlo za ideološko vprašanje, ampak za vsebino: dobili so široko podporo v več političnih skupinah. Leto dni se je ukvarjala z nadzorom porabe denarja iz jamstvene sheme za zaposlovanje mladih, osem milijard evrov. Kot tretji uspeh je navedla razpravo o očitkih o pranju denarja v NLB, ki je bila opravljena v posebnem odboru evropskega parlamenta.

»Danes je čas velikih besed, jutri bo čas velikih dejanj. Posebna zahvala vsem, ki so delali z nami in za nas. Posebna zahvala vsem, ki so dali glas. To je dobra popotnica za Evropo in Slovenijo v Evropi,« se je Tomčeva zahvalila po izvolitvi.

Franc Bogovič (EPP) si je posebno prizadeval za projekt razvoja pametnih vasi, za katere naj bi bilo v sedemletnem proračunskem obdobju namenjenih 2,4 milijarde evrov. Eden njegovih glavnih interesov je bilo črpanje denarja iz skladov EU, posebno za kohezijo. »Že leta 2015 sem opozarjal, da ne črpamo dobro in da ne razumemo kohezijske politike,« je povedal. Med mandatom je bil pripravljen zagovarjati nepriljubljene stvari, kot je dovoljenje za uporabo pesticida glifosat. Zaman je poskušal ustaviti uveljavitev izjeme za teran za Hrvaško. Bitka je bila že prej izgubljena na drugih frontah.

Ob izvolitvi je Bogovič danes povedal: »Zahvala obema predsednikoma strank, da sta imela dovolj modrosti za združitev. Verjamem, da bomo besede spravili tudi v življenje. Ta ekipa mora in bo za Slovenijo marsikaj naredila v Evropskem parlamentu.«

V Bruselj odhajajo tudi Novakova, Brglez in Fajonova

Dovolj glasov za evropski stolček je dobila Ljudmila Novak. Nosilka liste NSi na evropskih volitvah je po oddaji glasu na volišču v Krašcah pri Moravčah ocenila, da je EU zdaj na nekakšni prelomnici. »Glede na to je zelo pomembno, ali bomo v Evropi imeli vizijo in ali bomo pridobili zaupanje državljanov,« je dejala. Pred prejšnjimi volitvami je NSi oblikovala skupno listo s SLS, s katere sta bila izvoljena dva poslanca, Lojze Peterle (NSi) in Franc Bogovič (SLS), ta s preferenčnimi glasovi z zadnjega mesta. Enega poslanca je NSi imela tudi v mandatu 2009-2014, najuspešnejša pa je bila na prvih volitvah v Evropski parlament leta 2004, ko je dobila dve poslanski mesti.

Ljudmila Novak je ob čakanju na volilne rezultate sicer dejala, da bi jih zelo razveselilo, če bi dobili dva mandata. Pričakovala je višjo volilno udeležbo: »Žal so se ljudje tako odločili in to je treba spoštovati. Morda smo preveč govorili o problemih, krizah, negativnih stvareh, nihče izmed nas pa se za EU ni odločil zaradi kriz ali slabih stvari, ampak ker smo verjeli, da nam bo bolje. Me pa pomirja to, da ankete oziroma raziskave vendarle kažejo, da okrog 70 odstotkov Slovencev še vedno zaupa EU.«

»Ne znam igrati na orglice, znam pa povedati veliko dobrega o naši domovini«

Izkušena političarka je v preteklosti vodila občino Moravče in ministrstvo za Slovence po svetu. Po izvolitvi v Evropski parlament bo prekinila svoj četrti mandat poslanke državnega zbora in se po desetletju vrnila na evropski politični parket. Od tam bo po vseh neposrečenih poskusih reševanja zagat Unije, od katerih omenja banke, brexit in migracije, evropsko politiko ponovno poskušala približati državljanom. V njej ne sme biti prostora za kakršnekoli skrajnosti, opozarja.

Novakova je povratnica v Evropskem parlamentu. Pri delu ji bodo pomagale izkušnje tako z evropskega parketa kot iz slovenskega parlamenta. »Mislim, da bom lahko še hitreje vstopila v stvari in bom lahko bolj samozavestna. Skušala bom delati za dobro Slovenije, kot že doslej, z novimi izkušnjami pa menim, da bi lahko še bolje,« je pojasnila.

Njeno izvolitev za evropsko poslanko so v NSi pozdravili z glasnimi vzkliki navdušenja, aplavzom, šopki rož in torto. Njen uspeh je enostaven pravičen glede na to, kar vse je storila za NSi, je dejal predsednik stranke Matej Tonin. V EU bodo po njegovem poslali preudarno in modro poslanko, ki se bo pogumno spopadla z izzivi. »Za NSi je danes vesel dan. Šli smo čez deset odstotkov,« je dejal Tonin. Veseli so tudi, da so ljudje opazili drugačno politično kulturo, da so opazili zmernost odprtost in pripadnost dialogu. V NSi se zavedajo, da le z sodelovanjem lahko obdržimo Evropo skupaj in jo naredimo tudi v prihodnosti močno. Ljudmila Novak je ob razglasitvi svojega uspeha obljubila, da bo zavzeto delala za dobro Slovenije v EU in za dobro in boljšo EU. »Ne znam igrati na orglice, znam pa veliko dobrega in pozitivnega povedati o naši domovini in o tem me bodo gotovo poznali tudi v evropskem parlamentu.«

Novakova se je volivcem v izjavi na sedežu stranke zahvalila za vse prejete glasove. Zahvalila se je tudi ekipi stranke in strankarskemu kolegu Lojzetu Peterletu, ki jo je, kot je poudarila po poročanju STA, uvedel v evropsko politiko.



Tanja Fajon iz Socialnih demokratov prav tako ostaja v Bruslju. Nosilka liste SD na evropskih volitvah je po današnjem glasovanju na volišču v ljubljanskem Novem Polju v izjavi za medije poudarila, da si na tokratnih volitvah predvsem želi čim boljšo udeležbo. Ljudje so z udeležbo na volitvah pokazali, da jim je mar, kaj se dogaja z Evropsko unijo. 

Nekdanji novinarki uspeva pri njenem delu dosegati veliko medijsko odmevnost. V drugem mandatu je postala ena od devetih podpredsednikov svoje skupine v evropskem parlamentu. Predvsem s kritiziranjem madžarskega premiera Viktorja Orbána in obrambo odprtejše migracijske politike, ki ne temelji na zidovih in bodičastih žicah, je postala tarča ostrih kritik političnih tekmecev z desnega pola. Kot velik dosežek si šteje, da je parlament podprl njene predloge za prenovo schengenskih pravil, ki bi onemogočila »nezakonit nadzor, tudi na meji med Slovenijo in Avstrijo«.

Za SD so bile to sicer četrte evropske volitve. Leta 2004 je bil v Evropski parlament s preferenčnimi glasovi izvoljen sedanji predsednik republike Borut Pahor, pet let pozneje pa je stranka dosegla največji uspeh z dvema poslancema. V Bruselj sta odšla Tanja Fajon in Zoran Thaler, nato je slednjega zaradi korupcijske afere zamenjala Mojca Kleva. Leta 2014 je bila Fajonova ponovno izvoljena v evropski parlament, in sicer je s preferenčnim glasom prehitela takratnega predsednika stranke Igorja Lukšiča. Ankete so ji mesto v Evropskem parlamentu napovedovale tudi danes.

Presenečenje volitev je Milan Brglez

Stranka SD je dobila še en poslanski mandat, poleg Fajonove je preboj v Evropski parlament namreč uspel tudi poslancu Milanu Brglezu. Milan Brglez je presenečenje volitev, bil je kot četrti na listi izvoljen s preferenčnimi glasovi. »Zahvaljujem se volivkam in volilcem, ki so dali glas za socialne demokrate. Presenečen sem, prepričan sem, da bova skupaj s Tanjo Fajon v Bruslju predstavljala socialdemokracijo v najboljši luči,« je povedal Brglez. Glede na to, da bo SD zdaj izgubila poslanca v državnem zboru, je vprašanje, ali je mesto evropskega poslanca v več kot 700 članskem evropskem parlamentu vredno te izgube v slovenskem državnem zboru. Brglez eno od ključnih nalog vidi v tem, da je treba EU približati vsem državljanom.

»Rezultat, ki sem ga dosegel, očitno kaže, da je naša dobra kompetentna ekipa, ki je stopila skupaj, dala rezultat, ki je izjemno dober za SD,« je bil kratek Milan Brglez. V evropskem parlamentu bo med njegovimi prioritetami boj za človekove, zlasti za socialne pravice, prioriteta pa bo seveda tudi zavzemanje za vladavino prava. SMC bo ob njegovem odhodu dobila novega poslanca, Dušana Verbiča.

Ostale stranke in liste, ki so nastopile na volitvah, niso osvojile sedežev v Evropskem parlamentu. Levica je prejela 6,34 odstotka glasov, DeSUS 5,65 odstotka, SNS 4,02 odstotka, SAB 4,02 odstotka, Zeleni Slovenije 2,08 odstotka, DOM 1,71 odstotka, Povežimo se 1,64 odstotka, SMC 1,58 odstotka, ZSi 0,68 odstotka in DD 0,52 odstotka.