Široko odprti poljski okni v svet

Gdansk – Poljski pristanišči Gdansk in Gdynia sta baltski okni v svet. Skupaj s pristaniščem Świnoujście, ki leži dobrih 300 kilometrov zahodno, nista le kruh za približno 7000 zaposlenih, ampak ima delo, povezano s pristaniško panogo, še okoli 26.000 ljudi. Če je verjeti izračunom, da en zaposleni v luki ustvarja 33 delovnih mest v gospodarstvu, je jasno, kako pomembne so luke za poljsko gospodarstvo, proračun in socialo.

Obmorska država srednje Evrope se tako kot mnoge druge države na stari celini sicer srečuje s pomanjkanjem delovne sile, predvsem za specifična dela, med katera sodi tudi pristaniška dejavnost, zato so tujci dobrodošla pomoč. Kadrovski primanjkljaj na Poljskem po večini rešujejo Ukrajinci. A ne samo v pristaniščih, tudi pri drugih poklicih. Domačini radi potarnajo, da je pravi čudež razmeroma hitro dobiti vodovodarja, električarja, pečarja in delavce drugih obrtniških poklicev.
 

Največji potrošniški trg

Neprekinjena večletna gospodarska rast na Poljskem je v višave pognala pretovor v lukah Gdansk in Gdynia, ki sta med seboj oddaljeni le nekaj kilometrov. Intenzivna rast je tudi posledica dostopa do največjega potrošniškega trga na svetu, Evropske unije.

Čeprav imajo tovorne ladje primat v tamkajšnjih pristaniščih, je bilo videti, da se z Evropo vse bolj povezujejo tudi s križarkami, saj je razvoj turizma povečal tudi vplutje luksuznih potniških ladij. »Lani je v Gdansk prišlo 67 križark, letos jih je predvidenih še več,« je o vse večji priljubljenosti tovrstnega turizma pojasnil Sebastian Małyszczyk iz turistične pisarne Poland by Locals. »Še 51 križark pa je za letos predvidenih v Gdynii,« je povedal Małyszczyk in dodal, da so turisti postali pravi ambasadorji Poljske.
Po oceni turistične organizacije vsak turist, ki prispe s križarko, zapravi okoli 80 evrov, in če se to pomnoži s tisoči tujcev, ki se izkrcajo, prihodek samo zaradi ladijskega turizma štejejo v milijonih evrov.




 

Temačna zgodovina

Gdansk je v zgodovini doživel kar nekaj temačnih trenutkov, danes pa velja za mesto z najvišjo kakovostjo življenja na Poljskem. Turizem je v vzponu, predvsem zaradi vlaganja v razvoj in ureditev mesta. Pohvalijo se lahko še z najhitreje rastočim kontejnerskim pristaniščem v Evropi, ki se uvršča med 15 največjih na svetu.

Če se osredotočimo na številke, je pretovor v luki Gdansk samo od leta 2017 do 2018 zrasel za skoraj 21 odstotkov. Iz družbe Port of Gdansk Authority SA so sporočili, da so lani pretovorili nekaj več kot 49 milijonov ton blaga, samo v prvem letošnjem polletju pa devet odstotkov več kot v lanskem. V luko vsak dan prihaja in iz nje odhaja na tone premoga, rude, žita, lesa, goriva, vozil, druge vrste industrijskega in trgovskega blaga na vse konce Evrope in sveta.

Sicer pa ima pristanišče v Gdansku zavidljivo preteklost. Zametke ima v drugi polovici 14. stoletja, ko so se trgovski odnosi s čezmorskimi državami Dansko, Švedsko, Flandrijo, Anglijo, Francijo, Španijo in Portugalsko hitro krepili. Prav pristaniška dejavnost je močno krojila razvoj mesta, ki je imelo v 17. stoletju 75.000 prebivalcev, več kot takrat, denimo, Hamburg in Nürnberg​. Gdansk je vse bolj postajal odskočna deska za prevoz blaga na vse konce Evrope. Uspešen gospodarski razvoj pa je prinesel tudi širitev pristanišča. Pretovarjali so predvsem les, baker, svinec, več vrst žita, kožo, sledili so južno sadje, suho blago in drugi izdelki.

Od 15. do 17. stoletja je imelo pristanišče Gdansk ključno vlogo pri povezovanju vzhoda in zahoda, saj je bilo ena glavnih trgovskih poti tistega časa. Edini pravi konkurent na Baltskem morju je bil Lübeck v Nemčiji. Do druge svetovne vojne je bilo kar nekaj napetih situacij v evropskem prostoru, ki so vplivale na delovanje pristanišča, zato je tudi poslovanje nihalo.



Razvoj pristanišča so v letih od 1919 do 1939 narekovale družbenopolitično razmere v državi. Gdansk je postal specifično območje »prostega mesta« in stičišče poljske čezmorske trgovine. Pred drugo svetovno vojno je pretovor v luki presegel že sedem milijonov ton na leto. Sledilo je povojno obdobje sprva obnove in nato posodobitve.

Večje prelomnice so sledile v 70. letih prejšnjega stoletja. Po zgraditvi severnega pristanišča za gorivo in premog so leta 1978 dosegli rekordno količino 27,7 milijona ton. A se je rast pretovora zaradi gospodarskega upada in politične napetosti v državi ustavila oziroma upadla. Novo obdobje se je začelo po letu 1989, največji skok pa je sledil vstopu Poljske v EU. Med najpomembnejšimi dosežki zadnjega desetletja je gradnja najsodobnejšega terminala za utekočinjeni naftni plin.
 

Vzpon luke Gdynia

Z rusko blokado dostave orožja Poljski po morju v času oboroženega konflikta med Poljsko in Rusijo leta 1920 so se pojavile težnje, da država poveča svoje pristaniške dejavnosti in si uredi lasten dostop do odprtega morja.

Ugodna mednarodna situacija, vse večje potrebe poljske trgovine, podpis versajske pogodbe in prenova dostopa Poljske do odprtega morja so parlament prisilili k ukrepanju, zato so leta 1922 sprejeli zakon o gradnji luke Gdynia. Takrat so tudi formalno položili temeljni kamen. Da se bo luka čez desetletja tako razširila, si snovalci verjetno niso predstavljali. Veliko sta k temu pripomogla tudi vstop Poljske v EU in za Poljsko ugodna gospodarska situacija, saj so čas gospodarsko-finančne krize, ki je pestila večji del Evropske unije, laže prebrodili kot v večini drugih držav.

Že kmalu je luka Gdynia začela konkurirati drugim pristaniščem v Baltskem in Severnem morju. Veliko zaledje in ugodne razmere za investicije so jim prinesli uspehe, glas se je razširil po svetu. S pristaniščem se je tudi mesto čedalje bolj razvijalo, industrija je začela cveteti.

Razvoj pristanišča ni vplival le na razvoj pomorskega gospodarstva, temveč so se karte premešale v celotnem poljskem gospodarstvu. Do leta 1938 je bilo kar 80 odstotkov poljskega izvoza in 65 odstotkov uvoza realiziranega po morju. Gdynia je brez dvoma postala ključno okno v svet.



Sanje o še večjem gospodarskem razcvetu je prekinila druga svetovna vojna. Takrat je Gdynia zamenjala svojo funkcijo in postala nemška vojaška mornariška baza. Vojna jim je zadala hud udarec, uničen je bil velik del infrastrukture in skladišč, kakšno tretjino žerjavov in drugih naprav za pretovarjanje je okupatorska vojska odpeljala, uničeni so bili tudi dostopi do pristanišča.

Gdynjsko pristanišče se je dolga leta pobiralo, predvojni obseg pretovora so dosegli leta 1965. Sledile so večje investicije in gradnja kontejnerskega terminala.

Na nedavni transportni konferenci v Gdynii so predstavili tudi smele načrte o projektih. Ti vključujejo rekonstrukcijo obstoječih železnih poti, gradnjo novih – tako cestnih kot železnih – dostopov. Zaključku teh projektov, predvidenih za prihodnje leto, sledi poglobitev plovnih poti. Ob vsem tem pa naj ne bi zanemarili tudi ekološkega vidika, da bi s sicer vse več dela pustili manjši ogljični odtis. V družbi Port of Gdynia Authority S. A. poudarjajo, da je njihova konkurenčna prednost predvsem v tem, ker so se posodobili in specializirali predvsem za kontejnerski prevoz in tako imenovane ro-ro sisteme (roll-on/roll-off), laično povedano pa gre za ladje, namenjene prevozu vozil.

Razvoj obeh pristanišč bo še naprej odvisen od notranjega trga EU in kajpada tudi od globalne gospodarske situacije. Čeprav sta lastništvi danes na povsem nasprotnih bregovih – Gdynia je kot delniška družba v celoti v državni lasti, Gdansk pa je marca prešel v povsem zasebne roke singapurskega lastnika – bosta še naprej ostali pomembni tranzitni točki tako za Poljsko kot za celotno Evropsko unijo.

________________________________________

 Objavo je podprl evropski parlament, ki pa ni bil vključen v pripravo vsebine in ne odgovarja za predstavljene informacije in stališča.