Slab zrak v pisarni zmanjša učinkovitost za 15 odstotkov

Glavna okoljska grožnja za zdravje Evropejcev je onesnaženost, saj v EU zaradi onesnaženosti zraka vsako leto prezgodaj umre več kot 400 tisoč ljudi. To je osrednji in zaskrbljujoč podatek, ki ga je Evropska agencija za okolje (EEA) zapisala v nedavno izdanem poročilu o vplivu okolja na zdravje in dobro počutje prebivalcev stare celine. Slaba kakovost zraka prispeva kar k 13 odstotkom prezgodnjih smrti.

Z več vložka v skrb za čistejši zrak, vode in kakovostnejšo hrano je te črne številke mogoče izboljšati, poziva EEA in ponazarja razlike med državami. Breme onesnaženosti in podnebnih sprememb se po Evropi razlikuje, obstajajo jasne razlike med državami vzhodne in zahodne Evrope.

Na nacionalni ravni je največji delež smrti zaradi vplivov okolja v Romuniji (19 odstotkov) oziroma na Švedskem in Danskem (10). Preračuni na sto tisoč prebivalcev so pokazali, da se Slovenija z več kot 60 prezgodnjimi smrtmi (20 več kot Švedska) uvršča v drugo, slabšo polovico držav EU.
 

Zelene in modre površine vplivajo na dobro počutje

Pogosto se onesnaženemu zraku pridružuje še več okoljskih stresorjev, kot so visoke temperature zraka, še posebej v mestih tudi hrup, obremenitev s kemikalijami, manjša je dostopnost do zelenih in modrih površin. »Zdrava narava je ključni mehanizem za zagotavljanje javnega zdravja, zmanjšanje bolezni ter spodbujanje zdravja in dobrega počutja. Zelene rešitve so zmagovita trojna kombinacija za zdravje, družbo in okolje.



Kakovostne zelene in modre površine v mestih podpirajo zdravje in dobro počutje, saj ponujajo prostor za telesno dejavnost, sproščanje in socialno vključevanje ter imajo velike prednosti za revne skupnosti. Hladijo mesta med vročinskimi valovi, zmanjšujejo verjetnost nastanka poplav in obremenitev s hrupom,« EEA poziva k odgovornejšemu ravnanju ter poudarja pomen urbanističnih zasnov predvsem v mestih.



Preživljanje kakovostnega časa v naravi vpliva na duševno zdravje in kognitivne funkcije, zmanjšuje možnost kardiovaskularnih bolezni in sladkorne bolezni tipa dve, pa tudi zapletov v času nosečnosti, pri otrocih ugodno vpliva na spomin, koncentracijo in zmanjšuje možnost hiperaktivnosti.

Novejše raziskave potrjujejo, da že samo opazovanje narave ugodno vpliva na krvni tlak. Duševno stanje ljudi, ki v mestih živijo blizu zelenih površin, je boljše kot pri tistih, ki so obdani z betonom. Vpliv vodnih površin pa se predvsem na duševni ravni posameznika še stopnjuje. Države bi morale vse to imeti v mislih in ravnati preventivno, to je, skrbeti za čistejše okolje, vlagati v zelene in modre površine in podobno.



Onesnaženost okolja se odraža v širokem spektru bolezni, vključno z rakom, boleznimi srca, dihal, ledvic, kapmi, sladkorno boleznijo in nevrološkimi motnjami. Po ocenah je bilo pred osmimi leti na ravni EU zaradi tega izgubljenih 20 milijonov zdravih let. Kot je EEA povzela strokovno literaturo, je posebej močna povezava med kardiovaskularnimi ter pljučnimi boleznimi in onesnaženostjo zunanjega zraka in tudi zraka v stavbah, ki je predvsem posledica uporabe goriv, kot so drva, premog, odpadki.
 

Kaj pa kakovost zraka v stavbah?

Posebno poglavje poročilo EEA namenja vplivu kakovosti notranjega zraka na zdravje ljudi. »Doma, na delovnih mestih, v šolah, zdravstvenih ustanovah preživimo 90 odstotkov časa, zato kakovost zraka v zaprtih prostorih pomembno vpliva na zdravje,« navaja in izpostavlja pet virov, ki prispevajo k notranjemu onesnaženju.

Trdni delci, dušikov dioksid in ozon, ki nastajajo v bližini doma od prometa, uporabe trdih goriv v gospodinjstvih …, vstopajo v prostore skozi okna, špranje v stenah in podobno, z uporabo kaminov se proizvajajo kar v prostorih ter dražijo oči, nos in grlo, kar lahko povzroči težave z dihanjem in druge nenalezljive bolezni.

Onesnaženje zraka povzročajo sintetične kemikalije, ki jih uporabljamo v gospodinjstvih. »Ob razgrajevanju plastike, ki nas obdaja, se v zrak sproščajo škodljivi delci. Zaščita pred gorenjem predvsem pri starejši električni in elektronski opremi, tekstilu in pohištvu verjetno vsebuje kemikalije, ki so zdaj v Evropi prepovedane,« opozarjajo v EEA.

Med povzročitelji endokrinih motenj naštevajo izdelke, ki vsebujejo parfume – to so na primer osvežilci zraka, izdelki za osebno nego, sveče. Biološki onesnaževalci izhajajo iz vlage, na primer plesen. »Mikroorganizmi, ki izhajajo iz gob, so kancerogeni, imunotoksični, citotoksični,« piše v poročilu.



Četrti vir onesnaževal v zraku v stavbah je radon, radioaktivni plin, ki je naravno prisoten v zemlji in vstopa v stanovanje v stiku s tlemi, vdihavanje pa poškoduje pljuča in lahko povzroči raka. In nazadnje EEA opozarja na škodo, ki jo zdravju povzroča pasivno kajenje.

Zaradi slabe kakovosti zraka v notranjosti stavb prebivalci EU vsako leto po ocenah izgubijo dva milijona let zdravega življenja, učinkovitost in sposobnost učenja se zmanjšata za 15 odstotkov. V Franciji so izračunali, da onesnaženost notranjega zraka, ki se odraža v prezgodnjih smrtih, zdravljenju ter manjši produktivnosti, državo vsako leto stane 20 milijard evrov, kar je en odstotek njihovega BDP.



»Zaradi visokih poletnih temperatur stanovalci pogosteje odpirajo okna, s tem pa v prostore spuščajo ozon. Podnebne spremembe, zaradi katerih je vreme bolj suho, povečujejo koncentracije prašnih delcev, ki prav tako prehajajo v stavbe, posegi v energetsko učinkovitost pa zmanjšujejo prezračevanje, kar vodi v onesnaževanje notranjega zraka,« navaja poročilo EEA.

Na vse to in posebej na sindrom bolnih stavb v Sloveniji opozarja podjetnik Milan Kuster, ki se ukvarja s prezračevanjem stavb. Kot pravi, se v splošnem naša družba še premalo zaveda pomena kakovosti zraka v prostorih in njihovega vpliva na dobro počutje in zdravje. Medtem ko se v gospodinjstvih predvsem na podlagi informacij od ust do ust čedalje pogosteje odločajo za ureditev sistemov, ki uravnavajo kakovost zraka v prostoru, je manj zavedanja o tem v podjetjih in javnih institucijah.