Hiša mora dihati kot človek

V trendu je vse, kar je povezano z energijsko varčnostjo: skoraj ničenergijske stavbe, celovite prenove z izolacijo ovoja, zrakotesno stavbno pohištvo … A kot da smo »skočili na prvo žogo« in premalo razmislili o tem, kako novi trendi spreminjajo naše življenje in kakšne vzporedne ukrepe terjajo, da bo bivanje ne le cenejše in okolju prijaznejše, ampak tudi zdravo. V mislih imamo problematiko »bolnih« stavb, ki so lahko posledica neustreznega projektiranja, napačne izbire materialov, sistemov in naprav, nestrokovne izvedbe del in neupoštevanja spremenjenih zakonitosti zračenja, hlajenja in ogrevanja stavb po prenovah. Odgovor je učinkovito prezračevanje bivalnih prostorov.

O prezračevanju vemo premalo, je prepričan Milan Kuster, lastnik in direktor podjetja Lunos, ki se zadnje čase veliko pojavlja v medijih kot prvi domači ponudnik decentralnih prezračevalnih sistemov. Pravzaprav so naprednejši investitorji na seznam ukrepov že vključili tudi prezračevanje, a jim je pri izbiri tega zmanjkalo domišljije. Ustavili so se pri centralnem sistemu. Kuster v pogovoru za Delo pojasni, zakaj je centralno prezračevanje preživeto in kakšen sistem je bolj enostaven, cenejši in učinkovitejši.

Gospod Kuster, zakaj je pravzaprav potrebno prezračevanje?

Ko je svet preplavila evforija energetske učinkovitosti, je postala zveličavna beseda zrakotesnost. Gradbena stroka je bila prisiljena ubrati novo smer: da porabiš čim manj energije, moraš hišo čim bolje zatesniti. Pasivna hiša je dobila certifikat, če je naredila test zrakotesnosti. Več kot polovica toplotnih izgub je namreč posledica prezračevanja. Sam sem diplomiral iz gradbene fizike in tako početje se mi zdi velika neumnost. Povzročilo je, da so se začeli graditi invalidni objekti, ki niso primerni za bivanje. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij je objavil, da je v Sloveniji več kot 50.000 objektov neprimernih za bivanje zaradi neprezračenosti.

Govorite o novogradnjah ali o prenovah objektov?

O obojem. Pri energetskih sanacijah investitorji hitijo menjavati okna, naravnost tekmujejo, kdo jih bo vgradil čim bolj zrakotesno. Enako je pri izolacijah. Stavbe ne dihajo. To je tako, kot če bi si na glavo potegnil plastično vrečko. Naše podjetje je v zadnjih desetih letih v Sloveniji opravilo okoli 10.000 sanacij, v katerih smo popravljali neumnosti naših predhodnikov. Ko namreč človek zamenja okna, se začne nabirati kondenz, nastanejo drobne pikice, iz katerih se razvije plesen. Podobno je pri novogradnjah; velik del jih prezračevalni sistem inštalira naknadno, po prvih slabih izkušnjah z vlago.

Zakaj ne bi zračili preprosto z odpiranjem oken?

Izključno zaradi ekonomike. Strokovnjaki so si edini, da je zračenje pravilno in učinkovito, če na tri do pet ur odpreš vsa okna in narediš prepih za tri minute, da se zamenja tudi zrak v vogalih. Ampak – kdo bo počel to, če je zamenjal okna zato, da bo porabil manj toplote za ogrevanje?

Kakšne so škodljive posledice neprezračenosti?

Hiša mora dihati kot človek, sicer se pojavijo težave, vidne in očem skrite. Med vidnimi velja omeniti plesen, kondenz na oknu, slabše počutje. Nevidne so nevarnejše: zvišana stopnja radona v pritličnih prostorih, zmanjšana vrednost kisika v CO2. To posebej velja za spalnice. Povprečna spalnica meri 12 kvadratnih metrov, to je okoli 30 kubičnih metrov zraka. Dva človeka v treh urah in pol lahko porabita ves kisik, če se zrak ne bi izmenjaval. Kakovost spanja je slaba, pomanjkanje kisika je lahko na dolgi rok vzrok kake latentne bolezni. Da o plesnih in škodljivosti njihovega vdihavanja sploh ne izgubljam besed.

Ali smo samo Slovenci tako nespametni oziroma neozaveščeni ali je tako tudi drugod po svetu? Vaša matična družba je doma v Berlinu.

V razvitih državah, na primer v Nemčiji, Avstriji, Švici, je vgrajevanje prezračevalnih sistemov ob zamenjavi oken ali izolaciji fasade obvezno. To je tam zlati trojček, ki ga investitorji upoštevajo. Najslabša kombinacija je izolacija in menjava oken brez prezračevanja.

Ponudnikov prezračevalnih sistemov je sicer v Sloveniji kar nekaj. Kaj je vaša posebnost?

Specializirani smo za prezračevalne sisteme decentralnega tipa. Pred desetimi leti smo prvi trgu ponudili alternativo centralnim sistemom. Usmeritev je bila prava, saj je v EU danes razmerje že 70 : 30 v korist decentralnih sistemov. Ti so, kot potrjujejo vodilni strokovnjaki, prihodnost prezračevanja. V Sloveniji je Lunos edini ponudnik te vrste prezračevanja. Če poenostavim: naša posebnost je inovativni prezračevalni sistem, kjer se v vsakem prostoru zrak skozi cev v zidu izmenjuje v 60-sekundnih intervalih, prehaja brez prepiha, neslišno, v cevi se prefiltrira skozi navadne ali protialergijske filtre, vse enote pa so usklajene, centralno krmiljene in spremljajo razmere v prostoru. Sistem omogoča ustrezno vlažnost – nezdrav je namreč tudi presuh zrak –, ustrezno temperaturo in hitrost gibanja zraka, temperaturo sten in stropa, količino kisika. Kot skupina Lunos smo to inovacijo patentirali in postali največji proizvajalec tovrstnih sistemov na svetu. Pomembna konkurenčna prednost je tudi, da je naš sistem veliko enostavneje vgraditi kot centralnega, zlasti pri adaptaciji.

Kako pa je s cenovno učinkovitostjo?

Za lastno obratovanje porabi zelo malo energije, desetkrat manj kot centralni sistemi. Hiša s 150 kvadratnimi metri površine bi za nepretrgano delovanje prezračevalnega sistema – pozimi pasivno greje, poleti pasivno hladi – porabila od deset do 12 evrov na leto. Ker dela po principu rekuperacije, se ohranja temperatura notranjega zraka in s prezračevanjem se ne zgublja energija. To je naša inovacija. Naložba stane v povprečju okoli 2500 evrov za manjše stanovanje, za hišo, ki zahteva vgradnjo več enot, pa okoli pet tisočakov.

Kakšna je povezava Lunosa z matičnim podjetjem in njegova pozicija na regijskem trgu?

Matično podjetje Lunos GmbH ima 60-letno tradicijo, 36 predstavništev po svetu in je locirano v Berlinu. Pred desetimi leti je bilo v težavah, leto kasneje smo začeli sodelovati in skupaj s strokovnjaki Instituta Jožef Stefan in nemškimi inženirji ob izdatni finančni podpori Nemcev razvili rekuperacijski sistem, ki je inovacija in revolucija v prezračevanju. Zato smo dobili v matični družbi poseben status. Lunos Slovenija, sicer samostojno podjetje, kot edino v skupini lahko uporablja ime matice in avtonomno obdeluje celotni Balkan. Osebno pa sem kot direktor in lastnik Lunosa Slovenija tudi član uprave berlinske matice.

Časnik Financial Times je vaše podjetje uvrstil med tisoč najhitreje rastočih v Evropi. Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Da smo se uvrstili na lestvico najhitreje rastočih podjetij, smo morali med letoma 2014 in 2017 doseči 37,7-odstotno letno rast. V prihodnje bomo še intenzivneje obdelovali balkanske trge. Države nekdanje Jugoslavije se odpirajo za naše izdelke, zanimivi sta Bosna in Srbija z Beogradom. Sicer pa naše poslanstvo ni le prodaja in nadgradnja naprav, ampak želimo ozaveščati ljudi o visoki kakovosti bivanja in življenja.