Čim prej bomo poskrbeli za svojo pokojnino, cenejša bo

Ljubljana – Prebivalstvo se stara, torej se tudi podaljšuje obdobje, ki ga ljudje preživijo kot upokojenci; žal z vedno nižjimi pokojninami. Zato je še kako pomembno, da za dostojno življenje v tretjem življenjskem obdobju poskrbimo že v aktivnih letih, tudi z dodatnim pokojninskim zavarovanjem ali varčevanjem.

V Sloveniji imamo dodatno pokojninsko zavarovanje/varčevanje (lahko se tovrstno zavarujemo pri določenih zavarovalnicah ali pa varčujemo pri določenih pokojninskih skladih) že okrog 20 let. Že v času njegove uvedbe je bilo jasno, da smo starajoča se družba in da naš pokojninski sistem, ki temelji na 120 let starem Bismarckovem sistemu, poka po šivih. Ta je še pred 40 leti temeljil na razmerju 1 : 4, torej so za enega upokojenca delali štirje zaposleni, zdaj je razmerje skrb vzbujajoče, saj znaša samo še 1 : 1,3. Pomeni, da za enega upokojenca dela en zaposleni, ki seveda skrbi tudi za svojo družino ... Čim prej se torej posameznik odloči za dodatno pokojninsko varčevanje, bolj bo tudi gmotno zavarovan v starosti, ko bo praviloma imel nizko pokojnino in na drugi strani vedno več stroškov zaradi zdravstvenih in podobnih težav.



Podatki kažejo, da je lani v Sloveniji povprečna starostna pokojnina znašala 647 evrov, kar je pomenilo 59 odstotkov povprečne mesečne neto plače, po priporočilu OECD pa bi morala biti, za udobno življenje, tudi v pokoju visoka vsaj 70 odstotkov plače. Tudi če so se ti »pokojninski« odstotki v primerjavi s plačami v času gospodarske rasti rahlo popravili, za kakšen odstotek, je jasno, da to ni dovolj in da je treba na svojo pokojninsko prihodnost misliti v svojih delovno aktivnih letih. Čim prej se bomo za to odločili, tem bolje bomo zase poskrbeli in tudi ceneje bo. Kajti padec prihodkov, ki se zmanjšajo ob upokojitvi za skoraj polovico, je hud udarec.

Pokojnine so nizke, stroški upokojencev pa visoki

Težave z nizkimi pokojninskimi prihodki se močno povečajo, ko posameznik zboli, ko nenadoma potrebuje pomoč na domu, ko zaradi zdravstvenih in drugih težav potrebuje razne medicinske pripomočke ali pa bi se moral preseliti v drag dom za starejše, če mesto v njem sploh dobi. Več raznovrstnih pomoči in pripomočkov ko starejši potrebujejo, hitreje naraščajo stroški. In tu spet pride v ospredje vprašanje, ali smo na to mislili, ko smo bili zdravi in aktivni, in ali je naš delodajalec vstopil v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja. Seveda si lahko posamezniki tudi sami plačujemo dodatno pokojninsko zavarovanje.

Čim prej se bomo odločili za dodatno pokojninsko zavarovanje, tem bolje bomo poskrbeli za svojo prihodnost in tudi ceneje bo.

Davčne olajšave za premijo in rento

Ena od pozitivnih lastnosti teh zavarovanj/varčevanj je, da se za vplačane premije v dodatno pokojninsko zavarovanje lahko uveljavlja davčna olajšava, ki je odvisna od tega, kako visoka je premija. Doslej je bil najnižji znesek mesečne premije za dodatno pokojninsko zavarovanje 20 evrov, po pokojninski reformi naj bi se dvignil na 30 evrov. Najvišji znesek davčne olajšave je visok 5,844 odstotka bruto plače, vendar je lahko na letni ravni visok največ 2819,09. To višino vsako leto določi država. Omenjeni odstotek davčne olajšave glede na svojo bruto plačo, če ga skozi leto ne dosežete, lahko ujamete pred koncem leta z dodatnim vplačilom v dodatno pokojninsko zavarovanje. Tudi na drugi strani, ko se upokojite in prejemate rente iz tega zavarovanja/varčevanja, je ta renta samo polovično obdavčena. Seveda bi se državljani dodatno pokojninsko zavarovali še toliko prej, če bi bila tudi pokojninska renta iz tega varčevanja v celoti neobdavčena.

Lani je bilo konec leta v to zavarovanje vključenih skoraj 548.189 zavarovancev, dodatno pokojninsko zavarovanje je svojim zaposlenim omogočalo 7294 podjetij, skupaj je bilo v teh dodatnih pokojninskih skladih zbranih 2,34 milijarde evrov. Čim prej se bomo odločili za dodatno pokojninsko zavarovanje, manj bomo zanj plačevali in višjo rento bomo nekoč prejemali.

Pri Prvi osebni zavarovalnici, ki ji zaupa več kot 125.000 zavarovancev in več kot 2900 podjetij, njihova sredstva v upravljanju pa znašajo več kot 320 milijonov evrov, so na primer izračunali, da bi za dodatno pokojnino v višini 320 evrov na primer morali deset let varčevati 600 evrov na mesec. Seveda pa je slika povsem drugačna, če se za to odločimo v svojih najbolj aktivnih letih, recimo pri 40 letih. Pri tej starosti bi bilo tako treba za omenjeno dodatno pokojnino varčevati samo sto evrov na mesec.



Država že nekaj časa proučuje možnosti, kako bi še bolj spodbujali dodatno pokojninsko zavarovanje, da bi se povečala vključenost prebivalstva. Vendar se še niso odločili za povečanje olajšav za podjetja in za posameznika pri vplačevanju premij kot tudi še ne za višje davčne olajšave pri izplačevanju rent. Verjetno bi bila to ena od močnih, če ne že strateških potez države, s katero bi prebivalstvo še bolj pritegnili v dodatno pokojninsko zavarovanje, da bi se omilili stroški, ki nastanejo v starosti, ki jo pogosto spremljajo tudi »drage« bolezni. Zgolj ponavljanje, da smo starajoča se družba, ki bo vedno bolj revna, pač ni perspektivno sporočilo.