V večini organizacij se delo čez poletje nekoliko umiri, obremenitve so manjše. A kljub temu: tiste, ki bodo na delovnem mestu tudi v prihodnjih dveh mesecih in si bodo letni dopust privoščili šele septembra, čaka naporno poletje. Kot seveda tudi turistične in zdravstvene delavce, gradbince … Psihologinja Eva Boštjančič in Peter Metlikovič, ki svetuje podjetjem, priporočata, kako ga 'preživeti'.
Delodajalec je odgovoren, da so delovne obremenitve v sprejemljivih mejah, treba pa se je znati postaviti zase, si ne nakopati več dela, kot ga zmoremo.
Peter Metlikovič: »Pomislite, koliko zmorete, in potegnite neko mejo. Nekateri se vedno žrtvujejo in ne znajo reči ne, ko je to treba storiti. Zakaj se vedno strinjate in potem domov grede razmišljate, da ste obljubili preveč?«
Kaj, če tega ne znate storiti?
Metlikovič svetuje trening: »S partnerjem doma vadite, kako se postaviti zase, kako vljudno reči ne in to argumentirati, pa tudi, kako pri tem spoštljivo, mirno in odločno vztrajati. Na vaši strani je mnenje okolice, varujejo vas zakonodaja in inšpekcije. Naj vas varuje tudi zdrava pamet. Komu bo koristilo, ko boste zboleli ali imeli nesrečo? Enako velja za samozaposlene.«
Sprememba okolja vpliva na to, da se razbremenimo. Včasih se že po enem dnevu morskega zraka počutimo spočite, kot bi bili na dopustu več dni.
Ko postavljamo mejo, se spomnimo tudi običajnih obremenitev in delovnih razmer v različnih poklicih, ki so zelo različne. »Gradbinci, ki delajo na cesti in so neredko daleč od doma, po celem dnevu sončne pripeke počijejo v bolj zasilnem prebivališču. Zdravniki po končanem delu v ambulanti ostanejo na dežurstvu, po neprespani noči pa nadaljujejo delo v ambulanti. Kar je pri voznikih nezakonito, je v tem primeru pričakovano in celo legalno,« Metlikovič predlaga, da se spomnimo tudi teh delavcev, ko razmišljamo o svojem žrtvovanju.
Kako se spočiti?
Pomembno je, pravi
Eva Boštjančič, da se takrat, ko nismo na delu, dobro odpočijemo. Predlaga aktivno preživljanje koncev tedna, stran od vsakodnevnega okolja. Naj bomo še tako utrujeni, celodnevno poležavanje na domačem kavču ni dobra rešitev. »Sprememba okolja vpliva na to, da se razbremenimo, pozabimo na delo. Včasih se že po enem dnevu morskega zraka počutimo spočite, kot bi bili na dopustu več dni. Pomaga tudi dolg sprehod v gozdu, piknik v naravi – karkoli, ključno je, da gremo stran od vsakodnevne rutine,« poudarja psihologinja.
Dodatna delovna obremenitev je lahko tudi priložnost, da izvemo kaj o sebi. Foto Shutterstock
Metlikovič dodaja, da je po dolgih in napornih dnevih pomembno »lepo ravnati s sabo«, si vzeti čas za sprehod s psom, pol ure spanca, ogled nadaljevanke, naj partner pelje otroke na trening, mogoče ni treba vsak dan pospraviti vsega v stanovanju ... Pomembno je tudi, da se ponoči dobro odpočijemo in spimo osem ur.
Kako povečati produktivnost?
Ko je dela veliko, je še toliko pomembneje, da smo učinkoviti. »Če se odklopimo od interneta – če naše delo ni popolnoma vezano nanj – in od družabnih omrežij, smo bolj osredotočeni,« navaja Eva Boštjančič, kako lahko hitro in preprosto povečamo svojo učinkovitost. Predlaga tudi, da kakšen poslovni sestanek organiziramo v bolj neformalnem, inovativnem okolju, denimo v parku, med sprehodom ali ob partiji tenisa.
Za učinkovitost je tudi pomembno, kako si organiziramo delovni dan. »Večina se najprej loti najlažjih, rutinskih nalog, zahtevnejše nam ostanejo za konec delovnika, ko pa smo že manj pozorni in bolj utrujeni. Vrstni red je smiselno obrniti, tako da zjutraj, ko smo še polni energije, opravimo zahtevnejše stvari,« svetuje psihologinja.
Metlikovič pravi, da je dodatna delovna obremenitev lahko tudi priložnost, da izvemo kaj o sebi. Kot pravijo psihologi, človek takrat, ko dela pod obremenitvijo, pokaže pravi značaj: »Smo zadirčni, nemirni, razdražljivi, užaljeni? Mogoče pa je čas, da delamo tudi na sebi, na osebni rasti. Se pogovorimo s partnerjem, obiščemo predavanje, se udeležimo tečaja joge ali osredotočenosti.«
Komentarji