Dobrodošla pomoč v prehodnem obdobju

»Grem na zavod.« Če je stavek vzet iz konteksta, lahko pomeni marsikaj, če pa je izrečen v povezavi s službo, je vsakomur jasno, da gre za konec ene zaposlitvene epizode in (začasen) prestop v množico iskalcev dela po dobljeni odpovedi, označuje pa tudi premostitveni vir dohodka – denarno nadomestilo za čas brezposelnosti.

Odpuščen, a ne po svoji krivdi

Pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo določa zakon o urejanju trga dela (ZUTD). Natančna pojasnila glede te pravice je mogoče najti na zavodu za zaposlovanje. Do nadomestila je načeloma upravičena brezposelna oseba, ki ji je prenehalo delovno razmerje, vendar ne po njeni volji.

Je pa vrsta izjem: do omenjenega denarja ne more denimo tisti, ki se je z delodajalcem pisno sporazumel o odpovedi, kdor je dobil redno izredno odpoved ali odpoved iz krivdnih razlogov, prav tako ne tisti, ki je odklonil novo ponujeno ustrezno delo pri istem ali drugem delodajalcu. Nekaj izjem je tudi v dobro zavarovancev, ki sami odpovedo pogodbo o zaposlitvi (ko gre za preselitev, objektivno poslabšanje pravic, za nego in varstvo štirih ali več otrok). Kriterij za pridobitev pravice je še trajanje zavarovanja za primer brezposelnosti pred odpustom v kombinaciji s starostjo.



Nadomestilo zavoda pripada zavarovancu že prvi dan po prenehanju delovnega razmerja, vendar se mora prijaviti v evidenco brezposelnih in v 30 dneh vložiti zahtevo z vsemi potrebnimi dokazili (pogodbo o zaposlitvi, povprečni plači, boleznini ...).
Prve tri mesece prejema brezposelni 80 odstotkov povprečne plače zadnjih osmih mesecev pred odpovedjo, naslednjih devet mesecev 60 odstotkov in nato do konca 50 odstotkov te plače. Znesek pa je omejen, in to na obe strani: ne more biti nižji od 350 evrov, niti višji od 892,50 evra bruto na mesec. Velja za polni delovni čas, pri tistih, ki so delali skrajšan delovni čas, pa je sorazmerno nižji.



Medtem ko brezposelni prejema zavodovo denarno nadomestilo, je obvezno zavarovan. Zavod mu plačuje pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in za primer brezposelnosti. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje si mora urediti sam, če to želi. Od zneska se obračunava tudi akontacija dohodnine, upoštevaje davčno olajšavo za vzdrževane družinske člane.

Koliko časa si lahko »na zavodu«?

Nadomestilo, ki 15. v mesecu priteče na račun za prejšnji mesec, je brezposelnemu zavarovancu zagotovljeno za določeno obdobje, ki je odvisno od dolžine zavarovanja (grafika). Če nekdo uveljavi pravico do denarnega nadomestila, pa dobi novo službo pred njegovim iztekom, lahko ob naslednji priložnosti uveljavi neizkoriščeni del.



Posebna pravila pa veljajo za starejše brezposelne (nad 57 let), ki so bili zavarovani več kot 35 let. Pri ponovnem uveljavljanju pravice do nadomestila se jim v zavarovalno dobo všteva vsa njihova zavarovalna doba, tudi čas prejemanja denarnega nadomestila. Če torej starejši brezposelni »porabi« 25 mesecev nadomestila in se nato zaposli za devet mesecev, je po tem času spet upravičen do 25 mesecev prejemanja nadomestila za brezposelnost in tako vse do izpolnitve pogojev za upokojitev.

Mirovanje, prenehanje, znižanje

Pravica do denarnega nadomestila v nekaterih okoliščinah miruje: na primer med služenjem vojaškega roka, na prestajanju zaporne kazni, med javnimi deli, poklicno rehabilitacijo, odsotnostjo iz države, opravljanjem naloge družinskega pomočnika. Pravica do nadomestila preneha, ko se oseba znova zaposli, samozaposli ali se vključi v zavarovanje za brezposelnost, ko se upokoji, ko dobi odločbo o popolni nezmožnosti za delo, če posreduje nepopolne ali neresnične podatke, če opusti obveznost obveščanja zavoda, če je delala na črno, če odkloni vključitev v zavodov program zaposlovanja ali odkloni primerno zaposlitev. Pri prvi kršitvi teh zadnjih obveznosti se ji nadomestilo zniža za 30 odstotkov, zniža pa se tudi, če prejema dodatni dohodek, višji od 200 evrov.