V združenju si prizadevamo za še bolj trajnostni razvoj pivovarske panoge

Ljubljana – Jernej Smolnikar, ki je v družbi Pivovarna Laško Union (PLU) kot menedžer Pivovarne Union odgovoren za procese proizvodnje in polnjenja ter za vse druge spremljajoče in podporne dejavnosti, je bil konec novembra 2019 imenovan za predsednika Združenja slovenskih pivovarn pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Z njim smo se pogovarjali o viziji združenja in prihodnosti pivovarstva, ki skladno z globalnimi trendi uresničuje tudi smernice trajnostnega razvoja.

Štiriintridesetletni Jernej Smolnikar je diplomirani univerzitetni inženir živilske tehnologije Biotehniške fakultete v Ljubljani, dodatno pa se je s področja pivovarstva izobraževal na univerzi KaHo Sint-Lieven v Belgiji. Podjetju se je kot študent pridružil že leta 2009, karierno pot pa nadaljeval kot tehnolog za pivo, zatem višji procesni tehnolog in nato kot glavni tehnolog obeh pivovarn družbe Pivovarna Laško Union. Leta 2018 je prevzel mesto menedžerja obeh pivovarn, pristojnega za proizvodnjo in polnjenje pijač tako v Ljubljani kot v Laškem. Od septembra 2019 je v ljubljanski Pivovarni Union menedžer z razširjeno odgovornostjo za strateško upravljanje ene od strateških pivovarn Heinekena.
 

Gospod Smolnikar, kot menedžer Pivovarne Union ste odgovorni za procese proizvodnje in polnjenja ter za vse druge spremljajoče in podporne aktivnosti. Kaj natančno to pomeni?

Proizvodnja in polnjenje pijač sta primarni dejavnosti, za njuno uspešno in učinkovito izvedbo pa potrebujemo dobro organizirane druge dejavnosti, ki omogočajo, da pivovarna uspešno deluje. Mednje sodijo vzdrževanje proizvodnje in polnilnice, laboratorijsko preverjanje in spremljanje kakovosti v proizvodnih procesih na operativni ravni ter delovanje projektne skupine, ki skrbi za uvajanje in vodenje novih projektov.

Sedemindvajsetega novembra lani ste bili imenovani za predsednika Združenja slovenskih pivovarn pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Avgusta lani so člani združenja potrdili prehod pod okrilje GZS. Zakaj?

Združenje je bilo ustanovljeno leta 1997, med ustanovitelji pa sta bili poleg Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in še dveh partnerjev tudi takratni Pivovarna Laško in Pivovarna Union. Da bi okrepili panožno združenje, smo ga prenesli pod okrilje GZS. Danes združenje šteje 21 članov, a vidim še veliko priložnosti za rast in razvoj.

Kakšni so načrti združenja?

V Združenju slovenskih pivovarn načrtujemo aktivnosti, sorodne tistim, ki jih izvaja evropsko združenje The Brewers of Europe. V grobem jih lahko razdelimo na tri področja: ekonomsko, družbeno in tehnološko ter kakovostno. Z ekonomskega vidika je naš namen ustvariti spodbudno in razvojno napredno poslovno okolje za pivovarsko panogo, zato si želimo sodelovanja z različnimi deležniki, med njimi pivovarji, stroko in ne nazadnje odločevalci, še posebej pri oblikovanju alkoholne politike. V prihodnjih letih si bomo v združenju še naprej prizadevali za prenos znanja in stališč med pivovarji in sorodnimi organizacijami ter za povezovanje domačih ustvarjalcev piva z mednarodnim okoljem.

Kakšne so vaše prioritete z družbenega vidika?

Pivo je osvežilna pijača, ki združuje in prinaša užitek v življenje mnogih ljudi. Zelo pomembno je zavedanje o njegovem odgovornem in zmernem uživanju. Odgovornost za to nosijo tako proizvajalci kot potrošniki. Pod okriljem združenja se na eni strani zavzemamo za transparenten in verodostojen sistem samoregulacije pri trženju piva. Na drugi strani želimo osvetliti vlogo piva in spodbujati odgovorno pitje znotraj uravnoteženega in aktivnega življenjskega sloga odraslih ter krepiti prepoznavnost piva kot dela slovenske in evropske dediščine.

V poslovnem svetu so vse glasnejši pozivi k trajnostnemu razvoju. Kako boste v združenju spodbujali pivovarje k uresničevanju teh smernic v vaši panogi?

Skladno z načrti evropskega združenja The Brewers of Europe si bomo tudi v Sloveniji prizadevali za trajnostni razvoj pivovarske panoge ter za odgovoren odnos do družbe. Kot združenje imamo pomembno vlogo pri ozaveščanju o pomenu trajnostnega razvoja v pivovarstvu in o pomembnosti sinergij med pivovarstvom, kmetijstvom in naravnim okoljem. Naša naloga je spodbujanje pivovarjev, da nenehno izboljšujejo prakse in meritve v povezavi s trajnostno porabo virov pri proizvodnji piva. Skrbimo za izmenjavo najboljših praks in znanja na področju trajnostnega pivovarstva. Polje priložnosti je široko – vse od inovacij za zmanjšanje porabe vode, emisij in energije do ponovne uporabe in recikliranja embalaže ter zmanjševanja odpadkov s ponovno uporabo sekundarnih materialov.

Kaj je v središču vaših aktivnosti na tehnološkem področju?

Varjenje piva ima že večtisočletno tradicijo. Postopen razvoj znanosti in tehnologije skozi zgodovino je privedel do piva, ki ga poznamo danes. Tehnološki vidiki in znanstvene raziskave v povezavi z varjenjem piva so temelj dejavnosti združenja. Spodbujamo sodelovanje z znanstvenimi institucijami in prenos znanja iz teorije v prakso. Kot združenje imamo pomembno vlogo pri razvoju sodobnih postopkov laboratorijskega nadzora kakovosti.

V EU imamo že okoli 9500 pivovarn, saj se je njihovo število samo v zadnjih petih letih podvojilo. V Sloveniji smo po podatkih Združenja slovenskih pivovarn leta 2018 imeli 103 pivovarne, od tega jih 97 proizvede manj kot 20.000 hektolitrov piva in sodijo med tako imenovane male proizvajalce piva. Se vam zdi ta številka (pre)velika za Evropo oziroma Slovenijo?

Menim, da ni prevelika, saj je razcvet pivovarn v zadnjih letih rezultat povpraševanja na trgu. Presenetljiv je tudi podatek o državi z največ malimi pivovarnami v Evropi. Denimo, ena od prestolnic butičnih pivovarjev je Italija. Povečanje števila malih pivovarn je sicer globalen trend, ki se je preselil iz Severne Amerike v Evropo pa tudi v druge dele sveta.

Pa je še prostor za njihovo rast?

Odgovor je odvisen od tega, kako definiramo rast. V Sloveniji je v pivovarstvu v zadnjih petih do desetih letih zaznati velik napredek tako pri kakovosti izdelkov kot širini ponudbe piv. Pri tem opažamo sinergijo s ponudbo Pivovarne Laško Union, saj izdelki butičnih pivovarjev dopolnjujejo naš nabor piv, s tem pa je ponudba piva za končnega uporabnika pestrejša. Vidim še veliko priložnosti v izboljšanju sodelovanja med pivovarji v Sloveniji. Govorim z vidika velikosti, saj imamo veliki in mali pivovarji različne izkušnje, znanje in ideje. Prispevek našega podjetja kot največjega pivovarja v Sloveniji je v tem dialogu lahko zelo velik.

Od kod ta priljubljenost piva v zadnjih petih letih, še posebej glede na to, da se po podatkih Brewers of Europe poraba alkohola v EU že nekaj let zmanjšuje, obenem pa se je poraba piva nekoliko povečala?

Spremenil se je tip piv, ki jih pijemo. Ponudba je obsežnejša kot nekoč in tudi potrošniki so postali zahtevnejši, saj želijo pokusiti nekaj novega, drugačnega. To je eden glavnih vzrokov za rast. Število pivovarn v EU stalno narašča. Če jih je bilo leta 2012 manj kot 5000, jih je bilo že konec leta 2018 več kot 10.000.

Koliko ljudi je (ne)posredno zaposlenih v pivovarstvu v Sloveniji?

Samo v Pivovarni Laško Union je 600 zaposlenih. Na ravni Združenja slovenskih pivovarn pa ocenjujemo, da je v Sloveniji s pivovarstvom v različnih dejavnostih, to pomeni pivovarne, dobavitelje, trgovino, gostinstvo in turizem, kmetijstvo, pakiranje, industrijsko opremo, transport in skladiščenje ter druge storitve, posredno in neposredno povezanih okoli 8800 ljudi.

Pivovarstvo pomembno prispeva tudi k slovenski dodani vrednosti – kakšne so danes te številke?

V tem pogledu pivovarji zgledno presegamo povprečje. Leta 2019 je namreč pivovarstvo doseglo dodano vrednost na zaposlenega v višini 105.797 evrov, kar je 2,3-kratnik povprečne dodane vrednosti na zaposlenega v Sloveniji.

Kolikšen je prispevek vaše panoge v proračunske prihodke države?

Po naših ocenah je pivovarstvo med proračunske prihodke države v letu 2019 prispevalo 256 milijonov evrov iz trošarin, DDV in dohodnine ter drugih socialnih prispevkov. Pri tem je treba izpostaviti, da je davek na alkohol v Sloveniji med najvišjimi v Evropi, čeprav je združenje leta 2016 za male pivovarje doseglo nižjo trošarino.

Kje smo z višino trošarin med državami EU?

Trošarine imajo velik vpliv na ceno naših izdelkov. Seveda bi si v panogi želeli, da bi bila nižja, saj bi s tem postali bolj konkurenčni na trgu. To še posebej velja za izvoznike, kot je tudi Pivovarna Laško Union. Slovenija se namreč uvršča med pet držav, ki imajo najvišje trošarine v Evropi.

V Bruslju je bil 5. septembra lani v družbi evropskega komisarja za zdravje in varnost hrane Vytenisa Andriukaitisa podpisan memorandum o prostovoljnem označevanju sestavin in energijske vrednosti piva na embalaži. Med podpisniki je bilo tudi Združenje slovenskih pivovarn. Kaj to pomeni za vaše podjetje in kaj za potrošnike?

Za Pivovarno Laško Union ta memorandum ne prinaša večjih novosti, saj osnovne sestavine piva in drugih pijač pretežno že navajamo. Smo v zaključni fazi uvedbe energijske vrednosti živila na deklaraciji izdelka. Navajanje sestavin in hranilne vrednosti na embalaži vseh blagovnih znamk našega piva in jabolčnega vina na eni strani odraža našo transparentnost, na drugi strani pa s takšnim pristopom omogočamo potrošnikom informiranost pred odločitvijo za nakup.

Pa bi s tem odvrnili potrošnike od pitja piva? Kakšne alternative jim lahko ponudite?

V Pivovarni Laško Union smo močni zagovorniki odgovornega pitja, zato želimo prispevati k ozaveščenosti potrošnikov in jim omogočiti odgovorno izbiro. Če potrošniki spremljajo svoj energijski vnos hrane in pijače na dnevni ravni, jim z našimi izdelki transparentno pokažemo, koliko kalorij je v 100 mililitrih pijače. Pri tem naj poudarim, da največji del energije v pivu predstavlja alkohol. Zadnja leta v Pivovarni Laško Union aktivno razvijamo nove alternative obstoječim izdelkom. Prva smer so pijače pod imenom Izbira 0,0 %. Gre za izdelke, kot sta pivo in radler, z znižano vsebnostjo alkohola oziroma popolnoma brez alkohola, denimo pivo Heineken 0.0, Union Radler 0.0, Laško Malt 0.0 in najnovejše in težko pričakovano Laško 0.0. Druga smer je uresničevanje tako imenovane zaveze odgovornosti (www.zaveza-odgovornosti.si), katere pomembni del je postopno zniževanje vsebnosti sladkorja v naših pijačah. Za ta odgovorni ukrep smo se odločili kljub opažanju, da potrošniki še vedno radi posegajo po sladkih pijačah.

Kaj so največji izzivi za Pivovarno Laško Union v letu 2020?

Tudi letos si prizadevamo za konkurenčnost naših izdelkov. V središču je nadaljevanje aktivnosti na področju trajnostnega razvoja podjetja z optimizacijo procesov. Velik poudarek je na zmanjševanju porabe vode in energentov. Pomemben del naše želene rasti predstavljajo inovacije, ki so tudi rezultat želja in pričakovanj potrošnikov. Februarja bomo našim kupcem na slovenskem trgu ponudili popolnoma brezalkoholno pivo Laško 0,0. To pivo bo vsebovalo 100 % značaja Laškega in 0 % alkohola, kar ga ločuje od večine brezalkoholnih piv na trgu. Še naprej bomo posvečali pozornost izobraževanju in razvoju zaposlenih. V središču naših aktivnosti ostajata tudi skrb za varnost in kakovost.

Kako se kaže zavezanost vašega podjetja k trajnostnemu razvoju?

V Pivovarni Laško Union smo zavezani smernicam trajnostnega razvoja. Pod okriljem trajnostne strategije »Varimo boljši svet« izvajamo aktivnosti na šestih ključnih trajnostnih področjih. Konkretno gre za zaščito virov pitne vode, zmanjšanje emisij CO2, trajnostno preskrbo, odgovorno pitje, zdravje in varnost ter sodelovanje s skupnostjo. S takšnim pristopom v Pivovarni Laško Union prispevamo k uresničitvi šestih ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov in ne nazadnje »varimo« boljšo Slovenijo.

Ali lahko navedete kakšen primer?

Seveda, naša trajnostna prizadevanja dosledno spremljamo in že kažejo konkretne učinke. Denimo, prizadevamo si, da pri proizvodnji piva porabimo čim manj energentov. Izvajamo številne projekte, ki na primer vključujejo rekuperacijo energije in vode ter uporabo teh vod v sekundarne namene. Prav tako kontinuirano zmanjšujemo specifično porabo vode v proizvodnih procesih. Od leta 2015 do 2019 smo specifično porabo vode zmanjšali za 28 odstotkov. Na področju zniževanja ogljičnega odtisa želimo skladno z našim globalnim ciljem povečati delež energije iz obnovljivih virov na vsaj 70 odstotkov leta 2030. K temu bodo pripomogli ukrepi na področju izrabe zemeljskega plina in električne energije v proizvodnih procesih. Spremembe uvajamo tudi pri uporabi plastike za embaliranje končnih proizvodov. V prihodnjih letih bomo količino uporabljenega plastičnega embalažnega materiala zmanjševali ali zamenjali z materialom, ki ima večji reciklabilni potencial.