Prepeljanega manj blaga, a opravljenih več kilometrov

Ljubljana - Slovenska tovorna vozila so lani prepeljala za odstotek manj blaga kot v letu 2017. Cestna tovorna vozila, registrirana v Sloveniji, so v letu 2018 prepeljala 85 milijonov ton blaga in opravila 22 milijard tonskih kilometrov.
Prepeljanega je bilo nekaj manj blaga, a opravljenih več tonskih kilometrov kot pred letom dni

V letu 2018 je bilo po podatkih Statističnega urada RS v cestnem blagovnem prevozu prepeljanih 85 milijonov ton blaga, in sicer 50 milijonov ton v notranjem in 35 milijonov ton v mednarodnem prevozu. V primerjavi z letom 2017 je bilo 7odstotkov manj blaga prepeljanega v notranjem prevozu, v mednarodnem prevozu pa 10 odstotkov več. Podatki, izraženi v tonskih kilometrih, kažejo, da je bilo v letu 2018 v notranjem prevozu opravljenih 2,3 milijarde tonskih kilometrov ali dva odstotka manj kot v letu 2017, v mednarodnem prevozu pa 20 milijard tonskih kilometrov ali 8 odstotkov več.
 

V notranjem prevozu prepeljanega več kot polovica blaga

V notranjem prevozu je bilo prepeljanega 59 odstotkov vsega blaga in opravljenih 10 odstotkov vseh tonskih kilometrov. V mednarodnem prevozu pa je bilo prepeljanega 41 odstotkov vsega blaga in opravljenih 90 odstotkov vseh tonskih kilometrov.



Podrobnejša delitev mednarodnega prevoza kaže, da je bilo iz Slovenije v tujino prepeljanega 15 odstotkov vsega blaga, v nasprotni smeri 9 odstotkov, med dvema tujima državama skoraj 13 odstotkov, v notranjem prevozu v tuji državi (kabotaža) pa štiri odstotke vsega blaga.

Deleži opravljenih tonskih kilometrov v mednarodnem prevozu so povsem drugačni, saj so razdalje v mednarodnem prevozu bistveno daljše: tako je bilo iz Slovenije v tujino opravljenih 25 odstotkov vseh tonskih kilometrov, v nasprotni smeri 18 odstotkov, v prevozu blaga med dvema tujima državama 42 odstotkov, v kabotaži pa 4 odstotke vseh tonskih kilometrov.
 

Po slovenskih cestah prepeljanih največ rud in kamnin

Po slovenskih cestah je bilo prepeljanih največ rud in kamnin, v mednarodnem prevozu pa blago, ki ga ni mogoče uvrstiti v nobeno blagovno skupino (drugo blago). Tako je bilo lani prepeljanih največ blaga iz blagovnih skupin rude in kamnine (29 odstotkov) ter kmetijski, gozdarski in ribiški proizvodi (12 odstotkov). Delež blaga glede na druge blagovne skupine pa posamezno ni bil višji od 9 odstotkov.



V notranjem prevozu je bilo prav tako največ prepeljanega blaga iz blagovnih skupin rude in kamnine (45 odstotkov) ter nekovinski mineralni izdelki (11 odstotkov). V mednarodnem prevozu pa je bilo največ prepeljanega blaga iz blagovne skupine drugo blago (24 odstotkov). To je blago, ki ga ni mogoče uvrstiti v nobeno od blagovnih skupin. Sledili so proizvodi iz predelovalnih dejavnosti (15 odstotkov). 
 

Največ blaga prepeljanega med Slovenijo, Italijo in Avstrijo

V mednarodnem prevozu je bilo največ blaga prepeljanega med Slovenijo in sosednjima državama, Italijo in Avstrijo. Tovorna motorna vozila, registrirana v Sloveniji, so iz tujine v Slovenijo prepeljala 8 milijonov ton blaga. Največ, skoraj tretjina tega blaga je bilo naloženega v Italiji, zatem 24 odstotkov v Avstriji, 15 odstotkov v Nemčiji, 10 odstotkov na Hrvaškem in 6 odstotkov na Madžarskem. Delež blaga, naloženega v drugih državah, pa posamezno ni bil višji od 4 odstotke. V nasprotni smeri (iz Slovenije v tujino) so omenjena vozila prepeljala 12 milijonov ton blaga: 40 odstotkov v Italijo, 24 odstotkov v Avstrijo in 12 odstotkov v Nemčijo. Delež blaga, razloženega v drugih državah, pa posamezno ni bil višji od 6 odstotkov.