Podjetja lahko pristopijo k Evropskemu zavezništvu za baterije

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v sklopu načrta za okrevanje in odpornost – komponente za dvig produktivnosti in dekarbonizacija načrtuje tudi aktivnosti na področju investicij v razogljičenje podjetij, saj naj bi tako, kot navajajo, pomembno prispevali k enemu bistvenih ciljev evropskega programa za okrevanje in odpornost, trajnostnemu in zelenemu prehodu. K transformaciji slovenskega gospodarstva se bo pripomoglo z razogljičenjem postopkov in procesov v industriji, s hkratnim uvajanjem sodobnih tehnologij pa k povečanju produktivnosti in dodane vrednosti. Sodelovanje v čezmejnih partnerskih projektih na področju zelenih tehnologij je zato za slovenska podjetja izjemnega pomena, pravijo na ministrstvu.

Evropska komisija je konec februarja predlagala vzpostavitev desetih novih evropskih partnerstev med EU, državami članicami in/ali industrijo, katerih cilj je pospešiti prehod na zeleno, podnebno nevtralno in digitalno Evropo ter povečati odpornost in konkurenčnost evropske industrije. Cilj predlaganih evropskih partnerstev je izboljšati pripravljenost in odzivanje EU na nalezljive bolezni, razviti učinkovite nizkoogljične zrakoplove za čisto letalstvo, podpreti uporabo obnovljivih bioloških surovin pri proizvodnji energije, zagotoviti vodilni položaj Evrope na področju digitalnih tehnologij in infrastrukture ter povečati konkurenčnost železniškega prometa.



EU bo zagotovila skoraj deset milijard evrov finančnih sredstev, ki jih bodo partnerji dopolnili z vsaj enakovrednim zneskom naložb. Ta skupni prispevek naj bi mobiliziral dodatne naložbe v podporo prehodu in ustvaril dolgoročne pozitivne učinke na zaposlovanje, okolje in družbo. Izkaz interesa za sodelovanje pri razvoju in izvedbi projekta lahko podjetja posredujejo na ministrstvo za gospodarski razvoj ali pa se lahko neposredno obrnejo na evropsko komisijo prek prijave na spletni strani Evropskega zavezništva za baterije (EBA).
 

Potrebe po razvoju novih industrij

Evropsko zavezništvo za baterije (European Battery Alliance, EBA) je bilo ustanovljeno oktobra 2017 na pobudo podpredsednika evropske komisije Maroša Šefčoviča. Namen je prebivalcem Evrope zagotoviti večje koristi varnejšega prometa, trajnostne tehnološke rešitve, varnejši promet in čistejša vozila. Industrijski razvojni program Evropskega zavezništva za baterije vodi EIT InnoEnergy. Od začetka delovanja do danes se je prvotna mreža 120 deležnikov, vključenih v verigo vrednosti na področju baterij, povečala na več kot 600 članov ekosistema deležnikov, ki skupaj sodelujejo pri razvoju močne in konkurenčne evropske industrije baterij. 

V okviru zavezništva se razvija tudi poseben pristop k verigam vrednosti, ki izhaja iz potreb po razvoju novih industrij. Temelji na šestih stebrih, ki so surovine, aktivni materiali, proizvodnja celic, baterijski paketi in sistemi, aplikacija in integracija, recikliranje in nov življenjski cikel.

Večdimenzionalni izziv naslavljajo s tehnologijami, poslovnimi modeli, ponudbenimi verigami vrednosti, človeškim kapitalom, regulativo in industrializacijo, socialno in individualno dimenzijo. Namen Evropskega zavezništva za baterije je namreč zagotoviti nepretrgano verigo vrednosti, ki lahko zagotavlja trgu vse vrste baterij, ki jih potrebuje, z najnižjim možnim ogljičnim odtisom.
 

Ključni izzivi čezmejnih projektov

Zahteve za izvajanje čezmejnih projektov, v katere je vključenih več držav, so, da pomembno prispevajo k ciljem EU, ki so konkurenčnost, inovativnost, trajnostna rast in ustvarjanje vrednosti. Poleg tega morajo biti finančno podprti od držav članic in z lastnim financiranjem od upravičencev. Posebej pa so izpostavljena področja transporta, energije in okolja, ki pomembno prispevajo k skupnemu evropskemu trgu, prav tako tudi raziskovalno-razvojni inovativni projekti, ki pomembno prispevajo k dodani vrednosti na ravni EU.

Čezmejni projekti morajo dosegati tako fazo zrelosti, da bodo lahko izvedeni v časovnem okviru, ki ga zahteva Instrument za okrevanje in odpornost; tj. do avgusta 2026. Koristi čezmejnih projektov pa so naslavljanje skupnih izzivov, s katerimi se soočajo države članice, omogočanje izvajanja velikih projektov, ki jih države članice same ne bi mogle izvesti ter omogočanje nabora virov (kadrovskih, tehnoloških ...) za doseganje ekonomije obsega in povečanje učinka.