Hibridno delo prinaša prednosti zaposlenim, delodajalcu in okolju

Pandemija je delo na daljavo zasidrala v naša življenja, kljub temu, da so priporočila za ta način dela zaradi korona virusa ukinjena, je lani 22 odstotkov zaposlenih v Evropi vsaj del delovnika opravljalo od doma. To je enak delež kot leto prej in dvakrat več kot pred pandemijo, ugotavlja Eurofund. Za hibridni način dela bi se odločilo 60 odstotkov Evropejcev, če bi imeli možnost izbire. Delodajalci ga spodbujajo tudi kot prispevek k trajnosti.

Podatek slovenskega statističnega urada, da smo lani z osebnimi avtomobili opravili za devet odstotkov več kilometrov (16,6 milijarde) kot leto pred tem, morda nakazuje, da se del zaposlenih vrača na lokacije delodajalcev. A poroča tudi, da v 54 odstotkih družb z najmanj desetimi zaposlenimi uporabljajo orodja za podporo timskemu delu in sodelovanju na daljavo, 46 odstotkov jih je lani izvajalo sestanke na daljavo. Gre za pomembne elemente, ki omogočajo oddaljeni način dela, seveda pa ga ne implicirajo.

V NLB hibridno tretjina zaposlenih

Med velikimi družbami, ki spodbujajo hibridno delo, je NLB banka. Že pred epidemijo so si ga prizadevali omogočati zaposlenim. Epidemija je procese pospešila, in ko je bil to protiepidemični ukrep, je od doma delalo več kot 40 odstotkov zaposlenih. »Naše izkušnje so zelo dobre, na ta način, torej da največ enkrat na teden pridejo v poslovne prostore, dela tretjina zaposlenih (več kot 820),« pravijo.

Delo na daljavo močno izboljšuje kakovost življenja zaposlenih in pripomore k zmanjšanju ogljičnega odtisa banke in k razbremenitvi okolja. Večina sestankov zdaj poteka po različnih spletnih platformah: »Na ta način se povezujemo z vsemi kolegi v bankah, članicah NLB Skupine na šestih trgih JV Evrope. S tem smo znižali stroške dnevnic in kilometrine za službene poti ter izobraževanja – lani so bili za 40 odstotkov nižji kot leta 2019, precej manjše so tudi potrebe po poslovnih prostorih.« Zaposleni za vsak dan dela od doma prejme nadomestilo 2,2 evra.