V novem obdobju globalizacije

Medijska hiša Delo tudi letos nadaljuje večmesečno poslovno kampanjo Izvozniki 2023 z naslovom Izvozna podjetja v novih globalnih ekosistemih. Kampanjo bomo končali s poslovno konferenco, ki bo v sredo, 27. septembra, v Ljubljani.

V kampanji bodo vsak petek do 27. septembra v časopisu Delo in na spletnih straneh predstavljali tematike, zanimive za podjetja in izvoznike. Aktualne razmere so namreč tudi slovenska podjetja postavila pred številna tveganja in negotovosti, zato se postavlja vprašanje, kakšni strateški izzivi jih čakajo.

Statistični podatki za zadnje desetletje kažejo, da tradicionalna mednarodna trgovina proizvodov in storitev sicer raste, vendar v deležu BDP stagnira. Izrazito (eksponentno) pa se povečuje mednarodna menjava digitalnih storitev. Vse bolj torej govorimo o novem obdobju globalizacije oziroma o digitalni globalizaciji, pojasnjuje dr. Marko Jaklič, redni profesor za poslovno ekonomijo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

»Starim problemom finančnih in trgovinskih neravnovesij ter izzivom, povezanim z delitvijo bogastva so se v zadnjih nekaj letih pridružili izzivi zaradi pandemije covida-19, na novo oživljena in poglobljena politična ter vojaška trenja (trgovinska in tehnološka vojna med ZDA in Kitajsko, agresija Rusije na Ukrajino, grožnje novih vojn v Aziji …), motena oskrba oziroma pomanjkanje v globalnih verigah vrednosti, zviševanje cen (oziroma silovitih nihanj) surovin in energentov ter neugoden razvojni položaj Evrope, ki nekako zaostaja pri razvoju ključnih tehnologij in je hkrati tudi najbolj energetsko in surovinsko odvisna od tujih držav, pogosto avtokratskih režimov.«

Razvojni motor Evrope pred velikimi izzivi

Kot kaže, pravi Jaklič, se dogaja 'deindustrializacija' Nemčije, ki je naš največji trgovinski partner, razvojni motor Evrope, a je pred velikimi družbenimi izzivi, morda pred večjo spremembo družbeno-poslovnega modela. Podjetja so soočena z zahtevami zaposlenih po višjih plačah ob (trenutnem) pomanjkanju delovne sile. »V Evropi imamo po študiji Gallup paradoksalno najmanj zavzete zaposlene, čeprav naj bi živeli v najbolj humanem kapitalizmu. Očitno se bomo ukvarjali tudi z nekoliko daljšim obdobjem inflacije in negotovim odzivanjem centralnih bank z zviševanjem obrestnih mer. Grožnja globalne recesije z večjo finančno oziroma dolžniško krizo je še vedno prisotna. Nekateri opozarjajo tudi na povsem spremenjene globalne trgovinske tokove, ki nas čakajo zaradi pričakovane 'vojne ekonomije'.«

Marko Jaklič poudarja, da vse več držav in podjetij zato izpostavlja koncept »odpornosti« na (mednarodne) šoke, kar vpliva na spremenjene (skrajšane) globalne verige vrednosti oziroma »zapiranje« v nacionalne okvire (poudarek na samozadostnosti), kar po drugi strani še povečuje tveganja. Hkrati pa smo, pravi sogovornik, pred velikimi izzivi tehnološkega razvoja (digitalizacija in še posebno dokončen prodor umetne inteligence) in zelenega prehoda oziroma trajnostnega razvoja z uveljavljanjem koncepta ESG, kar kliče po transnacionalni povezanosti in delovanju.

»Negotovosti je toliko, da je vse težje obvladovati sedanjost in načrtovati prihodnost. V tako kompleksnih okoliščinah so se tudi slovenska podjetja, še posebno izvozniki, znašli pred velikimi negotovostmi, tveganji in priložnostmi ter s tem povezanimi velikimi operativnimi in strateškimi izzivi.«

Strategije za večjo odpornost podjetij na spremembe

In kakšne so strategije za povečanje robustnosti in odpornosti podjetij na hitre spremembe ter kako podjetja lahko kratkoročno obvladujejo stroške in se hkrati preusmerjajo v nove poslovne modele, osnovane na novih tehnologijah in inovacijah? »Odpornost bomo merili, ko bomo ugotavljali, koliko sedanjih in tudi novih slovenskih podjetij bo ne le preživelo, ampak tudi prosperiralo v teh razmerah, polnih šokov. Ustvarjalnost oziroma tako tehnološka kot netehnološka inovativnost sta ključni. To velja tako za podjetja kot za družbo kot celoto.«

Znano je, še pravi Jaklič, da je Slovenija po izvozu visokotehnoloških proizvodov in storitev zelo slaba, med srednje- in vzhodnoevropskimi državami zaseda predzadnje mesto, za nami je samo Bolgarija, tik pred nami je Hrvaška. »Redka so podjetja, ki imajo uveden celovit sistem odprtega in vitkega inoviranja. Po mednarodnem sistemu kazalnikov European Innovation Scoreboard smo leta 2019 padli iz druge v tretjo ligo inovativnih držav. Po Gallupu pa je le 16 odstotkov zaposlenih v slovenskih podjetjih zavzetih, večina je nezavzetih, med delom so odsotni, v delo vlagajo le čas, ne pa strasti ali energije. Pogosto se skozi dan premikajo težko, z muko. Veliko je tudi aktivno nezavzetih, svoje nezadovoljstvo aktivno izkazujejo z blokiranjem odločitev, nesodelovanjem, aktivnostmi proti podjetju, klevetanjem in podobno. Ti zaposleni vsak dan rušijo vse dobro, kar ustvarijo drugi zaposleni.«

Zato bomo po Jakličevih besedah odpornost gradili z inovativnostjo in boljšimi odnosi. Ob tem so pomembni še drugi elementi za razvojno uspešnost družbe, med drugim je v Sloveniji pereče vprašanje stabilnost in odgovornost lastništva, nasledstveni problemi in podobno.

Preusmerjanje v nove poslovne modele

Na kaj vse morajo biti pozorna slovenska podjetja, da se bodo lahko pravočasno povezovala še v času nastajanja novih verig vrednosti v mednarodnih in internacionaliziranih nacionalnih inovacijskih sistemih? »Ob zadrževanju sedanjih poslovnih modelov, ki predstavljajo glavni tok prihodkov, se morajo podjetja, tako z močjo lastnih in pomočjo javnih finančnih virov, preusmerjati v nove poslovne modele, temelječe na novih tehnologijah in (ne)tehnoloških inovacijah ter se pravočasno mednarodno povezovati še v času, ko nove verige vrednosti nastajajo v mednarodnih in internacionaliziranih nacionalnih inovacijskih sistemih,« pojasnjuje sogovornik.

Pravi, da nastajajo novi izvozni produktni portfelji in odnosi v globalnih verigah vrednosti. Meje med panogami in podjetji padajo in se postavljajo na novo, pridružujejo se nova podjetja in tako dalje; skratka, nastajajo novi globalni poslovni ekosistemi oziroma platforme. »Vse bolj so v teh verigah pomembna merila ESG, zamudniki pa bodo v prihodnje še težje prišli zraven. Podjetja se morajo, na primer, vprašati, koliko imajo pri svojih kupcih status predrazvojnega dobavitelja.«

In še priložnosti

Seveda pa so tudi priložnosti za slovenska podjetja v digitalni globalizaciji. Kot rečeno, se globalni trgovinski in finančni tokovi po krizi leta 2008 umirjajo (stagnirajo), digitalni podatkovni tokovi pa se hitro povečujejo. Podatkovni tokovi poleg prenosa dragocenih tokov informacij in idej sami po sebi omogočajo pretok blaga, storitev, financ in ljudi. Trgovina, kot je bila nekoč, je bila večinoma omejena zgolj na razvite države in podjetja.

»Digitalna globalizacija pa daje možnost državam v razvoju, malim in novoustanovljenim podjetjem ter milijardam posameznikom. Digitalne platforme združujejo in povezujejo ljudi okrog sveta in omogočajo nove načine globalnega trgovanja in bolj globalen trg dela. Digitalno želi povezovati ljudi po vsem svetu, kjer naj bi obstajal zgolj 'en svet' trgovanja, spoznavanja, ustvarjanja in zabavanja. Tako se zdi, da je digitalna in predvsem hibridna globalizacija šele na začetku.« In tudi Slovenija ima že kar nekaj podjetij, ki v digitalni globalizaciji dosegajo zelo velike dodane vrednosti. Vendar je tudi pri tem jasno, še pravi Marko Jaklič, da je veliko priložnosti še neizkoriščenih.