Vloga gradbenega sektorja v zeleni tranziciji

V gradbeništvu je treba vedno plansko razmišljati in strateško načrtovati, so med drugim poudarjali udeleženci prvega panela na slovensko-hrvaškem poslovnem forumu Investicije v gradbeništvu 2024 v Opatiji.

V uvodu v prvi panel je Stjepan Lakušić, rektor Univerze v Zagrebu, odgovarjal na vprašanje, ali je gradbeništvo pripravljeno na gradnjo prihodnosti. »Ko govorimo o strategiji, govorimo o usodi nekega sektorja, torej tudi gradbeništva. Zato mora biti naše delo tako, da imajo vsi nekaj od strategije in že danes moramo vedeti, kaj bomo delali leta 2030 in 2040.« Rektor je opozoril še na pomembnost varnosti pri delu na gradbiščih, pri čemer si lahko veliko pomagajo tudi s tehnologijo. Trendi, ki največ vplivajo na spremembe v gradbeništvu so med drugim delo na daljavo in mobilne aplikacije, pa 3D printanje, modularna in montažna gradnja ter pametna mesta. Do leta 2050 bo v mestih živelo kar 70 odstotkov populacije, današnji izzivi pa so vremenske nevšečnosti, naravne katastrofe, ekstremne temperature, begunske krize, pandemije, prekinjene dobavne poti ter kibernetski in teroristični napadi. Izzivi pa so, kako ustvariti odporna mesta na vse te izzive.«

Pomanjkanje ustrezne delovne sile

Mirjana Čagalj, podpredsednica Hrvaške gospodarske zbornice za gradbeništvo in promet je med drugim pojasnila, da je vedno treba biti pazljiv in plansko razmišljati o gradbeništvu in strateško načrtovati, da se načrtuje za naslednje desetletje. »Stanovanjska gradnja se trenutno umirja, je pa na Hrvaškem zdaj ciklus gradnje železniške infrastrukture.« Na vprašanje, ali se bodo nadaljevali trendi iz zadnjega lanskega četrtletja, ko je bilo gradbeništvo motor hrvaškega gospodarstva z več kot 8-odstotno rastjo, je dejala, da bomo še videli, ali se še bodo ti trendi nadaljevali. Je pa ob tem dodala, da ne smemo pozabiti, da so višje cene gradbenih materialov zvišale cene investicij.

Stjepan Lakuši je opozoril še na problem pomanjkanja ustreznih kadrov. Gospodarstvo potrebuje pomoč in to mu lahko ponudi akademska skupnost, ki izobražuje ustrezne kadre in jih pripravlja na poklice prihodnosti. Mirjana Čagalj je glede tega povedala, da čeprav je na trgu veliko zanimanja in gre za dobro plačana dela, kot so keramičarji itd., pa te delovne sile ni. Iz tujine prihajajo sedaj najnižje izobražena delovna sila, ki pa jih je treba izučiti in pomagati pri vključitvi v družbo. Tudi na gospodarski zbornici zato pripravljajo številna izobraževanja na te tematike, vendar, kot je poudarila, že zelo zamujajo.

Tomislav Kamenski, vodja službe za investicije in razvoj projektov Kamgrada, ki ima 800-900 zaposlenih, pričakujejo pa še 100-150 delavcev iz daljnega Vzhoda, je pojasnil, da je stanje pri njih intenzivno, izgradnja odsekov cest, gradnja hotelov, obnova zgradb, kot so bolnišnice, gradbena fakulteta. Opozoril je na izzive, saj je ob prihodu tujih delavcev treba dolgo čakati na delovna dovoljenja, potem pa so izzivi še kulturne razlike, pa tudi vsi tuji delavci niso pa vsi pripravljeni ostati, so pa v zvezi s tem že nastali veliki stroški.

Zelena gradnja

»Zelena gradnja, na to smo pripravljeni, gre pa za uporabo recikliranih materialov, upošteva se energetska učinkovitost itd,« je še dejal Kamenski.

Hrvaška se je namreč med potresno obnovo srečala z ogromnimi količinami gradbenih odpadkov, skoraj dva milijona ton letno. Ali gre za problem odlaganja ali za uporabno surovino? »Hrvaška je imela 1,7 milijona tone gradbenih odpadkov v letu 2022 in skoraj 1,9 milijona ton lani, kar pomeni povečanje količine gradbenih odpadkov. Največ teh odpadkov je v zagrebški in splitski županiji. Vendar je kar 70 odstotkov gradbenega odpada mogoče ponovno reciklirati,« je še dejala Mirjana Čagalj.

Velimir Vilović, član uprave Nexe Grupe, njihov najpomembnejši proizvod je cement, je pojasnil, da imajo mrežo tovarn beton v severni Hrvaški, v Srbiji in BiH; imajo pa tudi 5 tovarn za opeko. Ker za kvote emisij toplogrednih plinov plačajo veliko denarja, so sprejeli projekt CO2NTESSA. »Do emisij CO2 prihaja po konvencialno sprejetem načinu proizvodnje, in za te kvote emisij CO2 so že plačali 25 milijonov evrov in tudi v prihodnje bo treba plačevati za vsako tono CO2. In tudi na ceno cementa bo vplival ta strošek CO2, zato razvijamo projekt CO2NTESSA, ki bo omogočil zajemanje več kot 700 tisoč ton CO₂ na leto, s čimer se bo proizvodnja cementa v NEXE približala ničelnim emisijam.«

Zelene gradnje so zahtevnejše za izvedbo, tako v fazi projektiranja kot pri gradnji, je povedal Marko Trampuž, direktor Kolektor Kolinga. Ocena je, da to podraži izvedbo za pet do 20 odstotkov, dolgoročno pa so ti objekti cenejši kot konvencionalni. Zakonske podlage za zeleno gradnjo so sprejete, kot je dejal Trampuž, pa zakonodaja še ni takšna, kakršno si želijo. »Odločilno se mi zdi, da ko se izkaže, pa naj bo na ravni Evropske komisije, države, pri raziskovalcih ali izvajalcih, oziroma če pokaže tehnologija, da sprejeta pravila potrebujejo popravke, da se to naredi. Sposobni moramo biti narediti korak nazaj in sanirati napake, ki se pokažejo,« je opozoril. Zakonodaja je zdaj v določenih segmentih neracionalna. Na vprašanje o vlogi lesa v gradnji je ocenil, da betona in opeke ne bo zamenjal, vidi pa priložnost v kombiniranju materialov.

Pomembno regijsko povezovanje

Direktor GH Holdinga Blaž Miklavčič je predstavil projekt zelene gradnje čistilne naprave v Osjeku, ki bo namenjena za 170.000 prebivalcev. »Voda, ki iz nje izide, je na ravni pitne vode,« je povedal. Zgrajena je tako, da je energetsko 60-odstotno samozadostna. Za predelavo kubičnega metra materiala se porabi 0,25 kilovatne ure energije, kar je desetkrat manj kot na klasičnih čistilnih napravah. Po predelavi se blato suši solarno, brez dodatno potrošene energije. Spremeni se v humus, ki se nato lahko uporabi za potrebe kmetijstva. Čistilna naprava sodi med pet ali deset najbolj učinkovitih v Evropi, s tem tudi v svetu, je dejal Miklavčič.

Podjetje je projekt pridobilo na podlagi tega, ker je zagotovilo, da bo po letu dni delovanja naprave dokazalo njeno učinkovitost glede krožnega gospodarstva, porabe energije itn. in ne na podlagi cene. »Projekt v Osjeku je dobra praksa, tudi z vidika načina razmišljanja investitorja, in izkušnje, ki smo jih pridobili, prenašamo tudi na veliko večji projekt v Varaždinu. Verjamem da bo ta praksa postala standard,« je poudaril.

Strinjal se je, da ima neformalno in formalno povezovanje gradbene panoge v regiji Zahodnega Balkana velik pomen. To podjetjem omogoča specializacijo, lokalni trgi so za to premajhni, s čimer so lahko konkurenčnejši in tudi tehnološko močnejši v svojem ozkem področju delovanja. GH Holding je že 15 let specializiran in na račun povezovanja se lahko širi v regiji. »Ciljamo na projekte, kjer na lokalnem trgu ni veliko ponudnikov,« je pojasnil.

Ključna prednost hitrega vpeljevanja trendov

Richard Krammer, direktor CrECo Specialtyja je opozoril na zahtevne razmere v gospodarstvu in tudi v gradbeništvu v Evropi. V Nemčiji pričakujejo okrevanje panoge v letu 2025. »Vsaka država bo morala najti svoj način za okrevanje. Pri tem pa poudarjam, da ni pomembna samo tranzicija v zeleno, ampak pri tem tudi v odpornost.« V gradbeni panogi bodo zmagovalci zelenega prehoda tista podjetja, ki med prvimi stopajo na to pot. Tisti, ki ne bodo namenili pozornosti tem trendom v panogi in jih vključevali v razvoj, vključno s spremembami, ki jih prinašajo nove tehnologije, bodo ostali zadaj. Izkušnje na tem področju bodo v prihodnosti temelj, na katerem bodo podjetja lahko gradila svoj uspeh, je prepričan Krammer, ki opaža dinamiko zelenenja panoge in, pomembno, čedalje tesnejše sodelovanje gradbincev in raziskovalne sfere.

Marko Trampuž je pojasnil, da v Kolektor Kolingu že sledijo načelom krožnega gospodarstva in kot primer navedel recikliranje materialov. Pri gradnji drugega tira ustrezen izkopani material porabijo v betonih, recikliranih asfaltih. »Obstajajo pa novi produkti in tehnologije, ki še niso dovolj raziskani. Smiselna bo uporaba novih akademskih znanj, ki nam bodo pokazala še več možnosti. Dobro bi bilo, da bi naročniki nagrajevali oziroma skozi razpise spodbujali podjetja k tovrstnim praksam,« je poudaril.

V podjetju v luči zelenenja panoge priložnost vidijo tudi v prefabrikaciji dvojnih sten in dvojnih plošč za visoko in nizko gradnjo. Načrtujejo gradnjo proizvodnega objekta, kjer bodo na dan lahko izdelali kar tisoč kvadratnih metrov plošč na dan. S tem bodo učinkovitejši, hitrejši, ob tem pa bodo zmanjšali količino porabljene energije za proizvodnjo, manj bo odpadka, prefabrikacija je tudi eden od odgovorov na pomanjkanje delovne sile.