Pred dvajsetimi leti so se prepričali, da so sanje dovoljene

S flamenkom in tangom Španci in Argentinci že desetletja izražajo svojo strast in v njunih najbolj ognjevitih različicah so priplesali v finale 18. svetovnega prvenstva v košarki. Toda tudi med najboljšima in do odločilnega spopada neporaženima reprezentancama je očitna razlika. Južnoameričanom je v bitki za zlato kolajno zmanjkalo glasbe in ritma in na parketu so zavladali asi iberske kraljevine, od katere se je Argentina osamosvojila leta 1810.

»Želeli smo si zmagati in se trudili, zato smo razumljivo razočarani, čeprav je Španija zmagala več kot zasluženo, saj ima preprosto boljše in bolj izkušene košarkarje. Naša slabša predstava je posledica njihovih odlik. Toda hkrati sem zelo ponosen in ob vrnitvi v svoje klube bodo tudi naši igralci uvideli, kaj so dosegli na Kitajskem. Mi nismo košarkarska velesila kot ZDA, Španija ali Srbija, a smo uspešni. In na letošnjem SP nismo izgubili zlata, tako kot smo ga v nesrečnem finalu leta 2002, ampak smo osvojili srebro,« je priznal argentinski selektor Sergio Hernandez, potem ko je njegovo moštvo hitro izgubilo možnosti za drugi naslov svetovnega prvaka po letu 1950.


Španci so se zavedali vseh svojih prednosti in jih pretvorili v gladko zmago. Štirje člani letošnje zlate reprezentance igrajo v ligi NBA, v kateri je Marc Gasol junija proslavil naslov prvaka v dresu Toronta, drugi so nosilci igre najboljših domačih klubov. Argentinci po selitvi nimajo več niti enega aduta pod ameriškimi obroči, od devetih reprezentantov, ki so se začeli uveljavljati v Španiji, pa sta se med nosilce igre v tamkajšnji ligi prebila le dva: pred dvema desetletjema zdaj že 39-letni Luis Scola, ki je minuli dve sezoni igral v kitajskem DP, in Realov dirigent Facundo Campazzo.
 

Rubio ni več » lesena roka«

Prav nanju so se najbolj osredotočili novi prvaki in ju v dobršni meri onemogočili. Skupaj sta iz igre metala le 3:21 in dosegla 19 točk, eno manj kot španski dirigent Ricky Rubio, ki si je prislužil lovoriko za najboljšega košarkarja SP. »Naše moštvo je legendarno. Že dolgo žrtvujemo marsikaj, da se lahko obdržimo na najvišji svetovni ravni. Vsakdo je veliko vtkal v naš uspeh in je lahko za zgled, ne le športni. V življenju je resda veliko stvari pomembnejših od športa, toda naša zgodba bi lahko navdihnila marsikoga,« je po podelitvi lovorik poudaril Rubio, ki pri skoraj 29 letih še vedno vidno napreduje.

V mlajših letih je veljal za koristnega borca z »leseno« roko, na Kitajskem pa se je izkazal z natančnostjo, domiselnimi podajami in odlično obrambo. Letos je prestopil iz vrst Utaha k Phoenixu, podvig na SP pa je posvetil mami Toni, ki je pred tremi leti umrla za rakom pri pičlih 56 letih. Pred njim je lovoriko MVP osvojil le en njegov rojak – Pau Gasol pred 13 leti.


 

Sprali polom proti Sloveniji

Letošnja »svilna« pot Špancev je podobna tisti iz leta 2006. Na Japonskem so se v četrtfinalu poigrali z Litvo, v polfinalu so srečno ugnali Argentino s točko prednosti, v finalu pa so zasenčili Grčijo s 70:47 in osvojili do letos edino odličje na mundialih. Na Kitajskem je najprej gladko padla Poljska, proti Avstraliji so se novi prvaki rešili šele po dveh podaljških, v tekmi za zlato kolajno pa so opravili z Argentinci po protigrškem receptu. Razlika je le v moštvu, časovno razliko 13 let sta »preživela« le Marc Gasol in Rudy Fernandez, ki mu je selektor Sergio Scariolo letos zaupal kapetansko vlogo.

»Našo pravljico so začeli Pau Gasol, Juan Carlos Navarro, Felipe Reyes in drugi, ki so leta 1999 osvojili naslov mladinskih svetovnih prvakov in prepričali vse, da so sanje dovoljene. Brez njih se danes ne bi veselili uspeha,« je potrdil Fernandez. Mundial 2006 je Špancem prinesel prvo zlato kolajno na velikih tekmovanjih, pozneje pa so ji dodali še tri šampionske lovorike na EP (2009, 2011 in 2015) in tri zaporedna olimpijska odličja (srebro 2008 in 2012 ter bron 2016).

Načrte so jim največkrat prekrižali Američani s svojimi zvezdniški zasedbami, najhujši udarec pa jim je zadala Slovenija v polfinalu eurobasketa 2017. Takratno moštvo je bilo močnejše za Pauja Gasola, Sergia Rodrigueza, Alexa Abrinesa in Navarra, pogrešalo Fernandeza, Sergia Llulla in Victorja Claverja, proti Dragiću, Dončiću & Co. pa jo je skupilo za 20 točk.