Najprej je odprl šampanjec, nato pa odletel domov

Po trojčku gorskih etap in ponedeljkovemu dnevu premora je na Vuelti prišel na vrsto kronometer, po katerem naj bi se vrstni red pri vrhu skupnega seštevka precej spremenil. Napovedi so se tokrat izkazale za napačne, Simon Yates je v rdeči majici z 32 kilometri vožnje na čas opravil odlično, le etapna zmaga Rohana Dennisa ni bila presenetljiva.

Kronometri v zaključku etapnih dirk vedno prinesejo dve dirki v eni, najprej so se za etapno zmago spopadli specialisti za vožnjo na čas, nato so se med seboj za rdečo majico udarili še hribolazci. Rohan Dennis je dobil že uvodno vožnjo na čas letošnje Vuelte, nato pa modro varčeval z močmi in tempiral formo. »Začel sem nekoliko bolj previdno, v drugem delu, kjer je bila trasa najbolj razgibana, pa sem stopil na plin in izšlo se je odlično. Že ko sem videl odčitke moči na mojem garminu, mi je bilo takoj jasno, da bo to dobra vožnja, tudi čas Castrovieja (zaostal je za 50 sekund, op. p.) mi je povedal, da sem blizu zmage,« je v cilju po dolgem čakanju razlagal Dennis, ki bo v prihodnji sezoni dirkal v dresu Bahrain Meride.
 

Na SP dvakrat med favoriti

Še pred tem ga čaka glavni cilj sezone, na svetovnem prvenstvu v Innsbrucku bo dirkal v ekipni vožnji na čas za BMC, tudi v posamični bo eden od favoritov. »Od štarta Vuelte sem imel v načrtu, da po tem kronometru odidem domov. To je bila odlična generalka in vedno je lepo končati z zmago, zdaj pa me čaka še krajši odmor in zaključne priprave na SP,« je še dodal Dennis, odprl šampanjec za zmagovalca etape in sedel na letalo, ki ga je odpeljalo na Tirolsko.



Mnogo bolj napeto je bilo v boju za rdečo majico, v katerem je bil Alejandro Valverde med prvo peterico na papirju najmočnejši kronometrist in če bi vse potekalo po načrtih, bi moral včeraj zvečer prevzeti vodstvo. Simon Yates tako kot na Giru ni želel nič napovedovati pred etapo, nato pa je s 33 kilometri opravil izvrstno, sedem sekund je bil hitrejši tudi od Valverdeja.

»To je bil eden mojih najboljših kronometrov. Na začetku sem še varčeval z močmi, potem pa sem šel na polno, čeprav sem bil v zaključku že zelo utrujen. Bil je dober dan, težko je reči kaj več, saj nas čakajo izjemno zahtevne etape v Andori in Baskiji in daleč od tega, da bi bila Vuelta že odločena. 
 
Dirka po Španiji se odvija točno tako, kot se je odvijal letošnji Giro. Yates se zdi nepremagljiv in vprašanja o tem, če ga je strah podobne krize, kot jo je doživel v Italiji, mu sledijo na vsakem koraku: »Vedno je možno, da se ti zgodi nekaj podobnega. Še vedno ne vem, zakaj sem se zlomil na Giru, morda enostavno ne zdržim vseh treh tednov. Kmalu bomo videli, seveda upam, da ne bo tako.« 

Manj skrbi ima Steven Kruijswijk, ki je na kronometru pridobil največ, končal ga je celo na četrtem mestu, v skupnem seštevku pa je s petega napredoval na najnižjo stopničko odra za zmagovalce: »To je bil res lep dan na kolesu, vedel sem, da sem lahko v prvi deseterici, proga mi je bila pisana na kožo in lepo sem vzdrževal ritem, čeprav sem morda malo prehitro začel. Vedno, ko končaš manj kot minuto za Dennisom, si lahko s kronometrom zelo zadovoljen.«


 

Noge se enostavno ne vrtijo

Če je Kruijswijk na kolesu deloval sveže in motivirano, sta bila mnogo slabše volje Nairo Quintana in Miguel Angel Lopez. Kolumbijca v vožnjah na čas nikoli nista v ospredju, tudi tokrat so njune možnosti za zmago po torkovi uri resnice precej manjše. »Solidno sem ubranil svoje izhodišče, če upoštevamo, kako se ponavadi odrežem na kronometrih. Nič ne morem narediti, noge se že celo dirko ne vrtijo tako, kot bi se morale, vseeno pa mislim, da Vuelta še ni odločena,« je bil realen Quintana, ki je zdrsnil na četrto mesto, za Yatesom pa zaostaja minuto in 15 sekund.



Luka Pibernik in Luka Mezgec sta hranila moči za zadnjih pet etap in končala v ozadju, že danes pa tudi njiju čaka precej težja naloga. Nova gorska etapa prinaša kar šest kategoriziranih vzponov, najtežji bo zadnji prve kategorije do ciljne črte v Bizkaii.