Druge telovadke, še sama mora gimnastično napredovati

Slovenska atletika je po dvanajstih letih spet osvojila odličje na evropskem prvenstvu v dvorani. Poljski Torunj je bil srečen, srebrn kraj za 32-letno ljubljansko skakalko s palico Tino Šutej, ki se je zaradi delovnih namenov kraljice športov pred leti preselila v Celje, kjer vadi pod vodstvom trenerja Milana Kranjca.

Zanimivo, ta je pravi čarovnik za skok s palico, poleg Šutejeve, če omenimo le članska odličja, je leta 2016 v Amsterdamu do bronaste kolajne na evropskem prvenstvu pripeljal Roberta Rennerja. Tokrat se je žlahtno okitila diplomirana biologinja, doštudirala je v ZDA, po velikem uspehu, bila je že denimo svetovna mladinska podprvakinja, pa je predvsem čutila olajšanje. Navrgla je, da si bo zdaj vzela teden dni premora, sicer bo prišla pogledat na Kladivarjev štadion v Celju, morebiti bo šla na sneg v hribe, kjer že dolgo ni bila, na kavo pa niti ne more iti. »No, pač zdaj v vzhodni del Slovenije,« se je zasmejala. »Letos sem skakala konstantno, cilj na evropskem prvenstvu je bila kolajna, zdaj je tukaj. Občutek je neverjetno lep, odličje je prišlo v pravem trenutku. Odvalil se mi je kamen od srca, zdaj mi bo lažje,« je začela.

»Naslednji letošnji cilj je zagotovo olimpijsko odličje v Tokiu, verjamem, da mi lahko uspe. Želim si izboljšati svoj državni rekord, kolajna je moj cilj in otroška želja, ki jo želim izpolniti. Milan Kranjc je odličen trener, resnično vrhunsko obvlada skok s palico, rezultati so tukaj, tako da sistema treninga seveda ne bomo spreminjali. Rezerve pa so v moči in tehniki. Predvsem v moči zgornjega dela trupa, pri tehniki pa pri gimnastičnih prvinah skoka. Treba je vedeti, da druge vrhunske skakalke s palico prihajajo iz telovadnih vrst, jaz ne, zato je treba še popraviti prvino skoka, ko se na letvico vzdignem še malce preveč poševno, namesto, da bi šla navpično,« se je k naslednjim tekmovalnim in športno-službenim zadevam obrnila Tina Šutej.


 

Trnje, zdaj cvetje

Državna rekorderka s 475 cm, doseženimi lani v slovenski prestolnici, v dvorani ima centimeter manj, pri tekmovanjih tudi posebej poudarja vpliv taktike. »Bistveno je, da letvice na višinah premaguješ v prvih poskusih, to je pomembno zaradi kasnejšega preračunavanja vrstnega reda. V Torunju je bila Britanka Holly Bradshaw prva favoritinja v palici, saj je imela 15 cm boljši rezultat od mojega. Je pa zato na koncu resnično presenetila zlata Švicarka Angelica Moser, dve višini, 460 in 465, je preskočila šele v tretjem poskusu. Torej pri taktiki vedno ne velja neko matematično pravilo,« pravi tekmovalka, ki je drugo mesto osvojila z najboljšo višino sezone 4,70 m. Moserjeva je zmagala z osebnim rekordom 475 cm.



Šutejevi na športni poti pa ni bilo vedno postlano z žlahtnim cvetjem, bilo je tudi trnje, a je Tina vztrajala, da v kraljici športov še ni dobila svojega kronskega dragulja v obliki odličja. V Torunju je bila blizu zlatu. »Na 4,80 ves skok ni bil slab, a palica ni bila pravšnje trda. Nisem menila, da bo na tej višini potrebna druga palica,« je šla še v tehnično obrazložitev. Je pa žlahtna nagrada v obliki odličja pravi priboljšek po dolgih letih truda, ne ravno poplačanega z odmevnimi uspehi. »Tekmovalnih razočaranj na velikih tekmah se je nabralo veliko, vse te so me močno prizadele. A preprosto imam atletiko rada, tudi treniranje. Splača se vztrajati, ni treba vse pustiti. Če verjameš in delaš za to, ni nujno da se bo izšlo. Tudi pri meni kolajna ni bila samoumevna, a vseeno je treba vztrajati. Obup ni rešitev,« je sklenila Tina Šutej.