Ob Baradi in Bobincu med kandidati za predsednika OKS še dve osebi

Člani izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) so na današnji seji v Mariboru govorili o spremembah pravil v delovanju slovenskega olimpijskega gibanja. Obravnavali so tudi rebalans proračuna, ki bo okrog 600.000 evrov manjši. Za letos je bilo namreč predvidenih 8,6 milijona evrov prihodkov, a jih bo 8,07 milijona. Stroški bodo prav tako posledično manjši tudi v deležu prihodkov. Pri lanskem načrtovanju niso bila znana celotna sredstva države, Fundacije za šport, Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) in iz nekaterih drugih virov, okoliščine poslovanja pa so se zaradi pandemije novega koronavirusa in vojne v Ukrajini precej spremenili.

Uvodoma so podpisali dogovor o združitvi Fundaciji Leona Štuklja in Miroslava Cerarja, ki nosita imeni dveh izjemnih slovenskih telovadcev, ki sta tudi med našimi najboljšimi slovenskimi športniki nasploh. Oba sta bila tudi individualna ustanovitelja OKS. Z omenjenima fundacijama že nekaj let zbirajo denar za pomoč športnikom iz socialno šibkih okolij, z združitvijo si obetajo še večjega razmaha.

Osrednja točka seje je bila sprememba pravil, ki so v zadnjem dobrem letu dvignila precej prahu, tudi v luči boja za predsedniški položaj v OKS konec letošnjega leta. Ob njihovem sprejemu bi se namreč spreminjal tudi glasovalni sistem. Po številnih posvetih in sejah v preteklosti naj bi po dodatnih usklajevanjih v naslednjih tednih kompromisni predlog obravnavali in potrjevali na letni skupščini, ki bo 16. junija, ko bo na dnevnem redu tudi rebalans proračuna.

»Pravil zagotovo ne želimo spremeniti zato, ker bi sam nekoga za predsednika OKS posebej podpiral, ampak zato, da bi jih posodobili in naredili, da bi bil OKS še bolj učinkovit,« je obrazložil Bogdan Gabrovec, predsednik OKS. Ob tem je napovedal, da med kandidati za njegovega naslednika ne bosta le dve doslej znani osebi, ampak verjetno še vsaj dve.

Po Janezu Kocijančiču je Gabrovec drugi predsednik OKS v zgodovini in mu bo drugi štiriletni mandat potekel decembra letos, za novega pa se ne bo potegoval. Za predsednika sta kandidaturi doslej najavila podpredsednik OKS Tomaž Barada ter Franjo Bobinac, član IO OKS in predsednik Rokometne zveze Slovenije, ne pa tudi Janez Sodržnik, tudi podpredsednik OKS, ki je bil sicer najbolj proti novemu predlogu pravil. Sodržnik je tudi začel sejo z izpostavljanjem poslovniških določil glede glasovanj v živo, prek video povezave in/ali dopisno, ki prinašajo tudi drugačno večino za sprejem, od navadne do dvotretjinske.

Pravila OKS so bila nazadnje posodobljena 19. junija 2018, ko so vnesli le manjše popravke in tisto, kar je zaradi uskladitve s posodobljeno olimpijsko listino zahteval MOK. V novih predlogih med drugim načrtujejo uvedbo komisije za integriteto, nekoliko drugače so razvrščeni strokovni odbori, večja prednost je dana tekmovalnemu športu, v organih OKS bi bilo najmanj 20 odstotkov žensk.

Mandat predsednika bi bil štiri leta in bi se lahko podaljšal največ dvakrat zaporedoma, torej bi bil omejen na 12 let. Sedanjim trem podpredsednikom bi se pridružil četrti kot predstavnik komisije športnikov in kluba olimpijcev. Obenem bi bil predsednik odbora za športnike in olimpijske vrednote.

Eden od podpredsednikov bi bil zadolžen za strokovni svet športa za vse in športa na lokalni ravni. Drugi bi bil predstavnik nacionalnih panožnih športnih zvez in predsednik odbora za tekmovalni vrhunski šport, tretji pa bi bil pristojen za gospodarsko in finančno področje.

Povečala bi se vloga športnikov

Že lani je najbolj razdvajala ločitev športa za vse in športa na lokalni ravni, kar sedaj skupaj kot podpredsednik OKS pokriva Janez Sodržnik. V zadnjem času pa po spremembi tega načrta še vedno razdvaja možnost zmanjšanja vpliva tega sedaj skupnega odbora in tudi sestava izvršnega odbora OKS.

Povečala bi se vloga športnikov. »Številne bonitete in ugodnosti, ki jih imajo sedaj športniki, v naši dobi nismo imeli. Zagotovo ni primerno, da se sedanje obdobje ocenjuje kot zgolj slabo. Četrto mesto podpredsednika pa nikoli nisem videl kot nekaj, kar bi bilo določeno zame. Na njem vidim nekoga, ki ga bodo izbrali športniki,« je izpostavil Miroslav Cerar.

S 30 kolajnami na velikih tekmah po tem kriteriju najuspešnejši slovenski športnik doslej je izpostavil, da se počasi umika iz funkcij v športu pri nas in na tujem, na katerih je ali je bil. Kot je dejal, bo dal priložnost mlajšim.

Seja je bila v štajerski metropoli, ki bo julija prihodnje leto gostila 17. poletni olimpijski festival evropske mladine. Leta 2003 je prvo izvedbo tega športnega tekmovanja mladih pri nas v zimski izvedbi gostil Bled z drugimi gorenjskimi športnimi središči.