Ponosni na spomin pod Vršičem

Četudi si je kar težko predstavljati sodelovanje in zgodovinsko vez med Rusijo in Slovenijo, ko slednja z dvema milijonoma državljanov predstavlja le približno sedmino prebivalstva Moskve, sta se obe deželi v preteklosti na različnih področjih pogosto srečevali, ne nazadnje tudi danes ohranjata dobre odnose. Pri nas je iz leta v leto več turistov iz Rusije, nekatera velika slovenska podjetja dobro poslujejo na trgu največje države na svetu.

Pripadnost slovanskemu delu sveta je ohranjala nekatere prednosti, denimo na področju jezikovnih značilnosti, četudi slovenščino in ruščino ločujeta pisavi in marsikateri besedi pripadata različna pomena. Res pa je, da bo sleherni slavist, naj si bo to v Moskvi, Kazanu, Vladivostoku ali pri nas pri starem slovenskem jeziku ali pa denimo tisti nekdanji cerkveni slovanščini našel precej povezav z ruskim jezikom, ki naj bi ga obvladalo blizu 300 milijonov Zemljanov. Toliko je bilo namreč prebivalcev nekdanje Sovjetske zveze, na prostoru novonastalih držav je številnim ruščina zelo blizu, seveda jo obvladajo tudi številni izseljenci po svetu, zlasti veliko jih je v Nemčiji, Londonu, New Yorku in še nekaterih (vele)mestih severnoameriške celine.
 

Blejec pomagal Katarini II.

Ruski intelektualci pa so značilnosti našega jezika dobro spoznavali že sredi 18. stoletja, ko je Katarina II. predstavila zamisel o primerjalnem slovarju jezikov z vsega sveta, med njimi pa je bilo tudi ducat slovanskih. Seveda pri ambicioznem projektu ni šlo brez pomoči sodelavcev, pri proučevanju in neposredni primerjavi ruščine in slovenščine je pomagal Blejec Blaž Kumerdej. Svoje gradivo je ta razsvetljenec leta 1780 poslal v St. Peterburg, zanimivo, da po slovenskih regijah njegovo ime še zdaleč ni posebej znano, na Bledu sicer marsikdo ve zanj. Če ne prej, pa ko sredi turističnega kraja vstopi v knjižnico, ki so jo poimenovali po njem.

V Rusiji so pozneje v 19. stoletju namenjali več raziskav prav slovenščini, odkrivali so značilnosti ljudstva med Alpami, Sredozemljem in Panonsko nižino, takrat si še nihče ni mogel predstavljati, da bosta državi celo bolj povezani, kot je Rusija z marsikatero po velikosti primerljivejšo deželo. Omembe vrednih konfliktov ni bilo, seveda sta zgodovina in politika, denimo v dobi Stalina in Tita, zbliževali in ločevali tudi Ruse in Slovence, takrat pač prebivalce sovjetske in jugoslovanske federacije. A danes znajo poznavalci v Moskvi ali St. Peterburgu pohvaliti Slovenijo, ki vsako leto z veliko slovesnostjo ohranja spomin na preminule ruske vojake v 1. svetovni vojni pod Vršičem. Julija 2016 je ob 100. obletnici v Zgornjesavsko dolino pripotoval tudi po vsem svetu prepoznavni predsednik države Vladimir Putin.

Slovenščina v Moskvi, ruščina v Škofji Loki

Sploh sta državi po razpadu nekdanjih federacij ohranjali prijateljske odnose, stkale so se poslovne vezi, številna znanstva, na znamenitem Lomonosovu, cenjeni državni univerzi v Moskvi, ponujajo kakovosten študij slovenskega jezika, ruščina je iz leta v leto pogostejša v jezikovnih šolah pri nas, ponekod, denimo v Škofji Loki, kjer se ponašajo tudi s tednom ruskega fillma, jo gimnazijci tradicionalno obvladajo zelo spodobno.

Potem ko so pred dobrimi sedmimi leti, marca 2011, sredi Ljubljane odprli Ruski center znanosti in kulture, so to deželo prek pogostih okroglih miz, ogledov filmov, razstav, koncertov marsikomu v Sloveniji bolj približali, jasno je tudi, da svoji vlogi že poltretje desetletje opravljata tudi veleposlaništvo Rusije pri nas in slovensko v zelo lepem in urejenem delu v središču Moskve na ulici Mala Dmitrovka. Društvo slovensko-ruskega prijateljstva (DRS) obstaja od leta 1996, številne ekskurzije so marsikateremu našemu državljanu razgrnile predstavo o največji državi na svetu, Rusi pri nas pa tudi tako spoznavajo značilnosti Slovenije.