Vse o ošpicah

Kaj so ošpice?

Ošpice so akutna, zelo nalezljiva virusna bolezen, za katero so značilni vročina, kašelj, nahod, vnetje veznic in značilen izpuščaj. Ta se pojavi od tretjega do sedmega dneva bolezni najprej na obrazu, nato se razširi po telesu, traja 4–7 dni. Bolnik je kužen, ko ima vročino in prehladne zanke, po pojavu izpuščaja pa kužnost traja še do štiri dni.
 
Zapleti bolezni se lahko kažejo kot vnetje srednjega ušesa, pljučnica, driska in vnetje možganskega tkiva. Eden od štirih bolnikov, ki zbolijo za ošpicami, potrebuje bolnišnično zdravljenje. Eden od tisoč obolelih zboli zaradi encefalitisa (vnetja možganov), eden ali dva od tisoč bolnikov pa zaradi zapletov umreta.

Kako se okužiš?
Ošpice se prenašajo aerogeno, s kužnimi kapljicami, z neposrednim stikom z izločki dihal okužene osebe, redkeje s posrednim prenosom prek sveže kontaminiranih predmetov. Z virusom ošpic se je mogoče okužiti že po desetih minutah navzočnosti v čakalnici s kužnim človekom. Virus se lahko v prostoru zadržuje še dve uri po odhodu okuženega. Preko 90 odstotkov oseb, ki pride v stik z bolnikom se okuži in zboli.
 
Večina zadnjih prenosov se je zgodila v zdravstvenih ustanovah. Če imate torej kateregakoli od zgoraj naštetih simptomov nujno prej pokličite zdravnika in najavite svoj prihod, da bo lahko primerno poskrbljeno za vašo izolacijo.  

Kakšna je inkubacijska doba – od okužbe do izbruha bolezni?
Od okužbe do prvih znakov bolezni traja okoli deset dni, lahko od 7-18 dni. Največje tveganje za okužbo z virusom ošpic imajo osebe, ki so bile v stiku z bolnikom v času štirih dni pred pojavom izpuščaja in štirih dni po pojavu izpuščaja in proti ošpicam niso zaščitene. To so osebe, ki proti ošpicam niso bile cepljene ali so bile cepljene nepopolno, le z enim odmerkom, ošpic niso prebolele in so rojene po letu 1960. Te osebe morajo biti cepljene proti ošpicam čim prej, da se okužba prepreči. Zato preverite svoj cepilni status in ali ste bili cepljeni z dvema odmerkoma cepiva.
 
Pred približno dvajsetimi leti so v Sloveniji opravili analizo, kjer so v različnih starostnih skupinah pregledovali ali imajo ljudje dovolj zaščitnih protiteles. Ugotovili so, da imajo tisti, ki so rojeni pred letom 1960 v velikem deležu ustrezno število protiteles. Podatki o zaščitenosti so torej vprašljivi za ljudi, rojene med letoma 1960 in 1970.  
 
Epidemije ošpic v Sloveniji zaradi visoke precepljenosti prebivalstva v dobrih 93 odstotkov ni pričakovati. Še vedno pa ne dosegamo priporočljivega odstotka precepljenosti, ki znaša 95 odstotkov.  

Ali lahko zboliš, čeprav si cepljen?
Da. Nobeno cepivo ne zaščiti pred boleznijo v stotih odstotkih, zato obstaja majhna možnost, da kljub cepljenju zbolimo, vendar za milejšo obliko in tudi kužnost cepljene osebe je veliko manjša kot pri necepljeni. Po dveh odmerkih cepiva je zaščita od 97- do 99-odstotna.

Je varnost cepiv vprašljiva?
Strokovnjaki poudarjajo, da so cepiva varna. Imajo določene primesi, ki pa na zdravje otrok dokazano nimajo tako škodljivih učinkov kot se to navaja v proticepilnih argumentih. »Bolezni, ki jih s cepljenjem preprečujemo so se iz zavesti ljudi umaknile. Strah pred nalezljivimi boleznimi je tako  nadomestil strah pred cepivi, ki te bolezni preprečujejo. Cepiva so očitno žrtev lastnega uspeha,« je v nedavnem nastopu v oddaji Studiu City izpostavil infektolog Marko Pokorn.

Koliko stane cepljenje?
Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam se lahko opravi pri izbranem zdravniku ali v ambulantah območnih enot NIJZ. Za odrasle je cepljenje samoplačniško (dva odmerka cepiva staneta 42 evrov), razen v primeru epidemiološke indikacije (npr. oseba, ki je bila v stiku z bolnikom z ošpicami), ko epidemiolog odredi cepljenje kot ukrep za preprečitev širjenja bolezni.
Če niste prepričani, da ste bili cepljeni, preverite cepilni status. S samoplačniškim laboratorijskim testiranjem se da ugotoviti, ali imate v telesu zadostno število protiteles.