»Opažamo, da bolni dijaki prihajajo k pouku ali samo k določeni uri, da bi odpisali test, zato vas starše pozivam, da v primeru bolezni ne pridejo v šolo, ampak ostanejo doma cel dan in okrevajo, saj s svojo prisotnostjo zaradi nalezljivosti znatno povečajo tveganje za sošolce in zaposlene, da zbolijo tudi oni,« je včeraj sporočil staršem ravnatelj ene od ljubljanskih gimnazij. Kdaj je treba ostati doma in kdaj se lahko vrnemo v službo, se sprašuje tudi marsikateri zaposleni.
Navodila o prepoznavnih znakih, kdaj mora okuženi ostati doma, so najbolj jasna pri obolenjih prebavil, rotavirusih pri majhnih otrocih in norovirusih v preostali populaciji. V teh primerih smemo v službo oziroma vrtec ali šolo navadno 48 ur po zadnjem bruhanju oziroma driski. Za druge vrste sezonskih obolenj pa splošnih navodil ni. »Odvisna so od tega, kako hudo je obolenje, od bolnikovih prejšnjih oziroma kroničnih težav z zdravjem, dela, ki ga opravlja, in drugih okoliščin. Bolniško odsotnost in njeno trajanje določi lečeči zdravnik, ki razpolaga s podatki o bolniku, poteku bolezni in vrsti dela, ki ga opravlja. Zaradi enostavnega prehlada brez povišane telesne temperature ni treba ostati doma,« na vprašanje odgovarjajo
na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ).
Specialistika družinske medicine Nena Kopčavar Guček Foto Roman Sipic/delo
»Letošnja gripa kaže grdo bolezensko sliko, oboleli ne dvomijo, ali bi ostali doma«
Po opažanjih zdravnice doc. dr. Nena Kopčavar Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana, enote Vič - Rudnik, je bilo med pacienti, ki so te dni obiskali ambulanto za zdravstveno varstvo odraslih, največ takih s prehladnimi obolenji. Ta močno prednjačijo pred trebušnimi obolenji in tudi pred primeri gripe. Sicer od decembra do aprila običajno sprejmejo kakšnih deset odstotkov več pacientov, kar pomeni okoli 70 pacientov na dan.
Kateri so prepoznavni znaki, da je treba ostati doma?
Kdor se slabo počuti, naj ostane doma. Res se zgodi, da nekdo tudi pri očitnih znakih pljučnice še hoče na delo. K sreči je to redko. Svetujem, da je treba prisluhniti počutju, če povzamem besede ene mojih pacientk, je to takrat, ko te » postelja vabi«. Če je telesna temperatura povišana, ni dileme, ali je treba ostati doma. Doma je treba ostati tudi dan po tem, ko vročina izzveni sama od sebe.
Res je, da zaradi vsakega prehladnega obolenja še ni potreben bolniški dopust. Kadar pa se počutimo zelo slabo, smo nezmožni za delo, moramo ostati doma tako zaradi sebe kot zato, da preprečimo širjenje okužbe; na sodelavce, v določenih poklicih tudi na stranke, kliente ali paciente. Če gremo na delo zelo načetega zdravja, smo povrhu dovzetni, da se nas prime še kakšen virus, in tako bomo še dlje odsotni.
Prehladna obolenja se prenašajo kapljično, zaradi kihanja, kašljanja in smrkanja tako postanejo vir okužbe tudi računalniki, kljuke, plačilne kartice ..., skratka predmeti skupne rabe. Če si sodelavca delita računalnik, torej eden dela na njem dopoldne in drugi popoldne, si lahko preneseta okužbo. Danes imamo sicer vsak svoj telefon oziroma mobitel, pa nas tudi ta ne more obvarovati pred veliko možnostmi za okužbo.
Cepivo proti gripi varuje pred gripo, krožijo pa še drugi respiratorni virusi, med njimi adenovirusi, rinovirusi, sincicijski virusi, ki povzročajo manj nevarna prehladna obolenja. Letošnja gripa, lahko rečem, kaže zelo grdo bolezensko sliko: visoka vročina tja do 39 stopinj Celzija, ki traja od tri do štiri dni, hude bolečine v kosteh in mišicah, suh kašelj ... Tisti, ki jo staknejo, ne dvomijo o tem, ali bi ostali doma.
Kako še škodujemo svojemu zdravju, če delamo bolni in simptome prikrijemo s tabletami?
Kot zdravnica sem zelo ozkogleda. Moje vodilo je, da si službo še lahko poiščemo drugo, zdravje pa je samo eno. Če hodimo v službo bolni, ne moremo delati v polni meri in zagonu, tvegamo tudi napake pri delu, predvsem pa tvegamo daljši potek bolezni in možne zaplete, med drugim vnetje sinusov in pljučnico.
Če delamo bolni, za delo porabljamo energijo, ki jo potrebujemo za okrevanje, še zlasti pri virusnih obolenjih, za katera ni zdravila. In to gotovo ne koristi zdravju, niti ne pripomore k hitremu okrevanju. Zdravje še bolj načenja prehajanje iz ogrevanih prostorov na mrzel zrak. Tudi za delodajalca je bolje, da en bolni ostane doma, kot pa da hodi v službo in tako naslednji dan zaradi njega zboli še šest sodelavcev.
Kolikšen delež ljudi po vaših opažanjih raje odide bolnih v službo zaradi strahu pred nevšečnostmi?
Mislim, da večinoma še vedno prevlada razum, da torej tisti, ki so bolni, ostanejo doma. Se pa pacienti na koncu seveda sami odločijo, kaj bodo storili. Tisti, ki zaradi strahu pred delodajalcem nočejo na bolniški dopust, izkoristijo presežne ure, če se kljub slabšemu počutju še čutijo sposobne za delo in jim to dopušča poklic, pa delajo tudi od doma.
Tudi med otroki največ okužb zgornjih dihal
Na NIJZ dodajajo, da so odrasli kužni že dan pred pojavom simptomov in nekaj dni po začetku bolezni, potem pa kužnost – ta je sicer zelo odvisna od vrste virusa – začne upadati, medtem ko otroci izločajo večje količine virusa in tudi dlje časa, so pojasnili na NIJZ. Po besedah
pediatrinje Marije Burnik iz ambulante za predšolske otroke Zdravstvenega doma Ljubljana, enote Moste - Polje, je oboleli kužen, denimo, vse dokler intenzivno kašlja in ima intenziven izcedek iz nosa z gosto zeleno sluzjo.
Specialistka pediatrije Marija Burnik Foto Osebni Arhiv
»Zato za preprečevanje okužb, tudi v družini, priporočam skrbno umivanje rok, zlasti pred jedjo, roke si umijemo vsakokrat, ko otroku obrišemo nos, oziroma vsakokrat, ko segamo z roko proti obrazu. Manj naj bo tudi tesnih stikov z obrazom. Pri črevesnih obolenjih je (lahko) kužno vse, česar se oboleli dotakne po uporabi stranišča oziroma kamor okužbo prenese z bruhanjem in drisko. Poleg umivanja rok je treba čistiti oziroma razkužiti tudi stranišče, kljuke, pipe ...« je opomnila.
Med njenimi pacienti jih ima največ okužbe zgornjih dihal, pogosto z visoko vročino, med njimi je gotovo veliko primerov gripe, pri nekaterih se težave preselijo še na spodnja dihala, zato nekateri potrebujejo zdravila za inhalacijo, celo hospitalizacijo, pogosto dobijo še vnetje ušes. Kdaj mora otrok ostati doma? »Gotovo takrat, ko ima vročino, drisko ali bruha, prav tako, ko se izrazito slabo počuti, intenzivno kašlja ali mu teče iz nosa gosta rumena ali zelena sluz, tudi zato, ker bo sicer virus razširil med vrstniki v vrtcu ali šoli. Tudi ko se bodo znaki bolezni umirjali, naj bo doma, dokler si dodobra ne opomore,« odgovarja pediatrinja Marija Burnik.
Ključno tudi za preprečevanje okužb v družini je skrbno umivanje rok in površin, ki so se jih dotikali okuženi. Foto Mavric Pivk/ Delo
Kašelj tudi šest tednov
Kašelj lahko traja celo šest tednov, vendar je medtem zaznati umirjanje, otroci kašljajo zlasti zjutraj in zvečer, a se laže izkašljajo. Za lajšanje težav pediatrinja priporoča vlaženje zraka, uživanje zadostne količine tekočine, dvignjeno vzglavje med spanjem, po potrebi tudi sirup ali pastile. Starši naj bolnega otroka pripeljejo k zdravniku tretji dan povišane temperature, vsekakor pa prej, če malo pije in redko lula, če težko diha, če dihanje spremlja piskanje v pljučih, če zelo težko prenaša vročino oziroma če vročino z zdravili težko znižujemo. Zdravnici kot preventivni ukrep pred gripo svetujeta cepljenje, najbolje kar vseh družinskih članov. »Še je čas za cepljenje otrok, ki so bili z enim odmerkom cepljeni lani ali v prejšnjih letih, še vedno tudi za odrasle. Vsi pa naj se izogibajo trgovskim centrom in drugim krajem, kjer je veliko ljudi, igrišče raje poiščimo v naravi,« je še poudarila Marija Babnik.
Komentarji