Poletov potep: Porečanka

Porečanka ali krajše TPC (Trieste-Parenzo-Canfanaro) je bila 123,1 km dolga ozkotirna železniška proga, ki je povezovala 33 istrskih krajev od Trsta do Poreča, tako da bi danes potekala po teritorijih treh držav: Italije – 13 km, Slovenije – 32 km in Hrvaške – 78 km.

Proga je bila spuščena v promet 1. aprila 1902, ko je kljub številnim težavam in odlogom prvi vlak iz železniške postaje v Bujah krenil proti Trstu, decembra istega leta pa tudi proti Poreču, na srečo in v veselje prebivalcev iz notranjosti Istre, ki so nestrpno čakali uresničitev tega tako dolgo obljubljenega projekta. Čeprav so graditelji progo imenovali »Parenzaner  Bahn« ali poreška proga, jo je slovansko prebivalstvo imenovalo Istrijanka, Istranka, Poreška ali Porečanka, italijansko pa Parenzana.

Ne glede na to, kako so jo imenovali, je proga pomenila življenje za kraje, skozi katere je vozila; na svoji 123 km dolgi poti je počasni vlakec vsak dan sopihal in škripal skozi hribovite, reliefno razgibane kraške predele Istre in poleg potnikov prevažal sol iz solin v Piranu in Sečovljah, oljčno olje iz okolice Buj in Motovuna, sadje, zelenjavo, istrski kamen, apno, les, moko in vino.

ni podpisa

Železnico so ukinili leta 1935, vendar je kljub samo 33 letom obratovanja zapustila neizbrisen pečat v celotnem območju. Ob stoti obletnici otvoritve proge je prišlo do pobude za svojevrstno obnovitev te edinstvene železnice, ki je v začetku 20. stoletja povezovala ljudi in narode.

Kljub temu, da je še nedavno bila le romantična razvalina, na določenih delih skoraj neprepoznavna, vrasla v zelenilo gričevnate pokrajine, je Parenzana, stara ozkotirna železnica, ki je vozila po slikoviti pokrajini med Porečem in Trstom kot črta srca na dlani, globoko vtisnjena na zemljevidu usode istrskega polotoka. Verjetno nikjer na svetu ne obstaja podobna železnica, katere tračnice, lokomotive in vagoni so bili že davno razprodani na javnih dražbah ali dremajo v muzejih, a njeni imaginarni vlaki vseeno še vedno tiho in stanovitno vozijo po pokrajini istrske zavesti, močno upirajoč se pozabi, ki jo prinaša čas.

Glavni cilji projekta »Parenzana«  so bili revitalizacija nekdanje železniške proge »Parenzane«, integracija turistične ponudbe in dolgoročno čezmejno sodelovanje. Cilji so bili doseženi z ureditvijo približno 60-ih kilometrov trase stare železniške proge, ki do takrat ni bila v uporabi, na območju občin Vižinada, Karojba, Motovun, Oprtalj in Grožnjan ter mest Buje in Umag. Trasa je bila preurejena v kolesarsko stezo in pešpot. Hkrati je slovenski partner usposobil 20 kilometrov trase na območju Republike Slovenije.

ni podpisa

Specifični cilji projekta so bili varstvo trase stare železniške proge »Parenzane« in vzpostavitev kolesarske steze z namenom razvoja turizma, povezovanja kulturne dediščine in turističnih dogodkov v edinstven turistični proizvod, promocije in trženje integriranega turističnega proizvoda z organizacijo in spodbujanjem kulturnih dogodkov na območju Istre, ozaveščanja javnosti o pomenu Parenzane, zmanjšanja obremenjenosti cestnega prometa in večja uporaba trajnostnih oblik prometa, povečanja znanja in kakovosti v turizmu in drugih storitvenih dejavnostih.

Glavni partnerji projekta »Parenzana« so Mestna občina Koper in Istarska županija, ter občini Izola in Piran. V pomoč kot partnerji pri projektu so jim priskočili tudi člani MTB kluba Istra iz Pazina.

Več informacij o tem tehniško – turističnem dragulju si lahko pridobite na njihovi spletni strani, kjer so objavljene tudi video in fotogalerije, zanimivosti o progi ter druge koristne informacije.

Na svidenje v Istri!