Konjiškega maratona se bo udeležil 86-letni Franček na vozičku

Konjiškega maratona se bo v družbi svojega spremljevalca, zaposlenega v konjiškem Lambrechtovem domu, Marka Kovšeta, udeležil tudi varovanec tega doma za ostarele: 86-letni Franc Kostanjšek, ki je občasno na vozičku. Na enak način sta se udeležila že Red Bullove tekaške prireditve Wings For Life. 
 
Kdo je Franček? Franc Kostanjšek ali Franček je rojen leta 1933 na Starem Slemenu, varovanec Lambrechtovega doma pa je od leta 2017. Ima 3 sinove, ki jih kliče »moji pebi«, pred prihodom v dom pa je živel skupaj z enim od njih. Vsi trije so skrbni in očeta obiskujejo, on pa jih je vesel, saj je z vsakim povezan drugače. Zaposlen je bil v konjiškem Konusu, kamor je vselej hodil peš ali s kolesom, ki ga ima še danes izjemno rad v sklopu fizioterapije. Obožuje alpsko smučanje in nogomet, tudi tek mu ni tuj – skratka, je športnik po duši. Kot pravi avanturist je prepotoval velik del bivše Juge, Avstrije, Nemčije, pa celo v Londonu se je mudil. 
 
»Njegovo zdravstveno stanje je stabilno. Predvsem dobra volja je tista, ki ga drži pokonci. Na invalidskem vozičku je naš Franček občasno. Zaradi nezmožnosti popolnoma samostojne hoje uporablja hoduljico, ob določenih dnevih, ko pa je stanje malce slabše, pa je na vozičku. Srce mu dela zelo dobro. Poskoči mu predvsem takrat, ko vidi kakšno lepo punco in ko sliši zvoke domače harmonike. Ob domskih slavjih rad zapleše z direktorico, pa čeprav zelo počasi,« v smehu pripoveduje Marko Kovše, ki v službi dobršen del časa preživi prav z njim. 
 
Zakaj pa prav Konjiški maraton? »Konjiški maraton je Maraton z dušo, letos pa še Glasbeni maraton,« pravi Franček. »Ker sem ljubitelj dobre volje, glasbe in športa, sem torej pravšnji kandidat. To sicer ni edini razlog. Start Konjiškega maratona je pred Domom kulture Slovenske Konjice. Pred veliko leti sem pomagal pri zidavi njegove osrednje stavbe. Poseben čar ima tudi, da me bodo na 10 km poti spremljali naši domačini.«  


 
Beseda o udeležbi na Konjiškem maratonu je tekla že po udeležbi na mednarodnem dogodku Wings for Life v Zadru, ki sta se ga Franček in Marko udeležila z nekaj sodelavci. Takoj, ko sta uspela doseči nekje 8 km, si je Marko sam pri sebi rekel, da bi zmogla Konjiško desetko, ki pelje do njegovih domačih Zreč. Vsi so bili takoj za akcijo, v prvi vrsti direktorica Lambrechtovega doma Irena Vozlič Stjepčević. Organizirali so skupinsko prijavo za zaposlene in podprli idejo o udeležbi na Konjiškem maratonu.  
 
»Na Konjiškem maratonu nameravam Frančka potiskati na vozičku oziroma teči z njim, pravzaprav teči zanj. Na dobrodelnem dogodku v Zadru nama je uspelo teči s tempom nekje 6:45 minut na kilometer. Zadala sva si cilj, da bova v domačih krajih ta čas še izboljšala. V pomoč na bodo vsi tekači, pa zaposleni v Lambrechtovem domu, ki tečejo, in vsi ostali navijači: zaposleni in stanovalci, ki bodo zagotovo stiskali pesti zbrani ob Lambrechtovemu domu, saj mimo teče tudi trasa Konjiškega maratona,« je optimističen Marko.