8 dejstev o antioksidantih in oksidativnem stresu

› Reaktivne kisikove vrste – RKV s tujko imenujemo ROS (reactive oxygen species), ki jo pogosto uporabljamo tudi v slovenščini.

› V spekter reaktivnih molekul sodijo tudi dušikove vrste in celo skupino molekul bolj pravilno  imenujemo RONS (reactive oxygen and nitrogen species).

› Ključno je, da se zavedamo, da te RKV, ali s tujko RO(N)S, v osnovi pomenijo signalne molekule, zato njihovega nastanka ne smemo enačiti samo z morebitno škodo.

› Oksidativni stres deluje po principu hormeze, to pomeni, da so učinki zmernih količin RKV koristni za delovanje mišic in zdravje, medtem ko so večje koncentracije in dolgotrajna izpostavljenost škodljivi in lahko povzročijo vnetje ter poškodbe mišic.

› Oksidativni stres povezujejo s številnimi boleznimi, kot so kardiovaskularna obolenja, neurodegenerativne bolezni, diabetes in rak ter s staranjem.

› Merjenje oksidativnega stresa na ravni organizma pogosto ne kaže stanja v posameznih celicah ali tkivih, zato so te metode pregrobe za oceno oziroma določitev škodljivosti oksidativnega stresa. Poleg tega je problem uporaba posrednih indikatorjev oksidativnega stresa, kamor sodi oksidacija makromolekul, ki je že rezultat povečane koncentracije oksidantov oz. oksidativnega stresa v telesu. Iskanje in izpopolnjevanje natančnejših metod za neposredno in lokalno merjenje RKV je tako v polnem zamahu.

› Prilagoditev celic na izpostavljenost oksidativnemu stresu vključuje okrepitev notranjega antioksidantskega sistema, regulacijo vnetnih procesov in preprečevanje poškodb DNK, povečano prisotnost mitohondrijev, optimalno sintezo in razkroj proteinov ter krčenje mišic.

› Najpogosteje uporabljena antioksidativna dopolnila, po katerih posegajo športniki, pa tudi neaktivna populacija, so vitamin C, vitamin E, beta-karoten in snovi, kot so koencim Q-10, selen, in podobno.