Zajedavske stenice so si »posteljo« najprej delile z dinozavri

Posteljne stenice (Cimex lectularius) so zagotovo živali, s katerimi si nikakor nočemo deliti postelje. Njihova prisotnost ni nujno povezana s slabo higieno, zato je nanje mogoče naleteti tudi v boljših hotelih. No, obstajajo pa tudi ljudje, ki se jim zdijo vredne natančnega preučevanja.

Na svetu je več različnih vrst zajedavskih stenic (Cimicidae), nekatere živijo globoko pod zemljo, kamor človek redko zaide, a so velika nadloga za netopirje. Znanstveniki so uporabili DNK 34 vrst zajedavskih stenic in 62 različnih območij, da so oblikovali njihovo družinsko drevo in naleteli na kar nekaj presenečenj. Zagotovo je veliko presenečenje, da so na Zemlji precej dlje od dosedanjih ocen, saj so v večletni raziskavi ugotovili, da so se »žužki« pojavili že v dobi dinozavrov, so opisali v študiji, objavljeni v znanstveni reviji Current Biology.

Ugotovili so še, da so se vsaj tri vrste stenic razvile v ljubiteljice človeške krvi. Te so se začele razvijati pred okoli 47 milijoni let. To pa seveda pomeni, da so se razvile precej pred pojavom ljudi, kar kaže, da v osnovi niso bile vezane na človeka, kot so kazale nekatere prejšnje študije.

Se sprašujete, zakaj so take študije pomembne? Raziskovalci tako lažje napovejo evolucijo teh pikajočih insektov v obdobju globalizacije, ko človek poseljuje večino za življenje primernih kotičkov, in v vse toplejšem podnebju.

Entomolog Klaus Reinhardt z nemške univerze v Dresdnu je s kolegi nabral na tisoče stenic. Kot že omenjeno, imajo stenice zelo rade netopirje, a kot kaže, so se ti insekti pojavili pred njimi, pove Thomas Lilley iz finskega prirodoslovnega muzeja v Helsinkih. Najstarejši fosili netopirjev so namreč stari okoli 64 milijonov let, zajedalske stenice pa so datirali 115 milijonov let v preteklost. Kot še kaže, so se stenice razvile iz skupnega prednika, ki je prav tako pil kri.

Ekipa ne zna še odgovoriti na vprašanje, katera je bila prva žrtev kri pijočih stenic.

Kako so začele napadati človeka?

Dve vrsti zajedavskih stenic – Cimex lectularius, in tropska stenica Cimex hemipteurus – tipično grizeta tudi ljudi. Večina dosedanjih študij je kazala, da sta se obe vrsti razvili iz skupnega prednika pred okoli 1,6 milijona let, ko se je Homo sapiens odcepil od skupne človeške linihe Homo erectus. A ta študija zdaj kaže, da sta se vrsti razvili že pred 47 milijoni let, kar pomeni, da sta se šele kasneje neodvisno druga od druge preusmerile v prehranjevanje s človeško krvjo.

Še ena ali dve zajedavski stenici sta se nato preusmerili v zajedanje v človeka. Med temi je vrsta Leptocimex boueti, ki večinoma napada netopirje, a je očitno, ko se je začelo pospešeno izkoriščanje netopirjevih iztrebkov, skočila poskusiti tudi človeka. Reinhardt je za revijo Science še dodal, da morda te živali niti ne rabijo veliko časa, da preskočijo od ene vrste do druge. Očitno so zelo prilagodljive.

Reinhardt je znanje o zajedavskih stenicah iskal tudi v ljudskem izročilu ameriškega staroselskega ljudstva Hopi. »Hopiji so očitno morali imeti kar precej stika s stenicami, sicer se ne bi spletle prenekatere zgodbe o njih,« je komentiral za New York Times.