Galerija
V znanosti za pomoč ljudem
Janja Mirtič, Barbara Petovar in Katja Uršič so letošnje štipendistke programa Ženske v znanosti.
Tri štipendistke, ki bodo prejele po 5000 evrov podpore za start v znanosti, poleg mladosti družita znanstvena odličnost in perspekivna uporabna vrednost njihovih raziskav. FOTO: Shutterstock
8. 3. 2019 | 13:55
8. 3. 2019 | 14:34
3:21
A+A-
Farmacevtka Janja Mirtič, analizna kemičarka Barbara Petovar in biologinja Katja Uršič so odlične mlade raziskovalke, ki pripravljajo doktorate. Vse tri bodo dobile štipendije L'Oréal-Unescovega programa Za ženske v znanosti, namenjene obetavnim mladim slovenskim raziskovalkam na začetku kariere.
Te štipendije so pri nas prvič podelili leta 2006, od tedaj jih podeljujejo vsako leto, enako kot v skupno 117. državah po svetu. Nacionalne štipendije spadajo v širši L'Oréal-Unescov program For Women in Science, ki obstaja že več kot 20 let in vključuje mednarodne štipendije ter prestižne nagrade za uveljavljene znanstvenice z izjemnimi znanstvenimi dosežki. Nagrad naše znanstvenice še niso dobile, imamo pa že nekaj dobitnic mednarodnih štipendij. Vse štipendije in nagrade so omejene na področja naravoslovja in medicine.
Tri štipendistke, ki bodo prejele po 5000 evrov podpore za start v znanosti, poleg mladosti družita znanstvena odličnost in perspektivna uporabna vrednost njihovih raziskav.
Osemindvajsetletna Janja Mirtič v okviru svojega doktorskega študija na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani razvija nove in napredne dostavne sisteme za zdravilne učinkovine in probiotične bakterije. Na podlagi teh raziskav naj bi izdelali na polielektrolitih osnovane nanodelce, namenjene vgradnji zdravilnih učinkovin.
Sedemindvajsetletna Barbara Petovar, študentka Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, bo v doktorski nalogi predstavila nove metode za analizo težkih kovin v sledovih. Kovine, ki obstajajo v okolju, se postopoma nalagajo v vseh organizmih. Delo Petovarjeve vključuje razvoj novih senzorjev za analizo kovin, pripravljenih s kombinacijo bizmuta in antimona. Hkrati pripravlja tudi nov senzor za detekcijo vodikovega peroksida.
Osemindvajsetletna Katja Uršič pa razvija novo obliko terapije za zdravljenje malignega melanoma. Mlada raziskovalka na Onkološkem inštitutu Ljubljana, katere doktorski študij biomedicine poteka na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, raziskuje kombinacije elektrokemoterapije z imunoterapijo v obliki genskega elektroprenosa za spodbujanje imunskega sistema.
Tako kot že ob nedavnem dnevu žensk v znanosti so tudi organizatorji današnjega dogodka opozorili na še preskromno uveljavljenost znanstvenic. Čeprav je delež žensk na doktorskem študiju v Sloveniji že prevladujoč in znaša kar 54 odstotkov, je med vsemi, ki so v Sloveniji zaposleni v znanosti, samo dobra tretjina žensk. Na vodilnih položajih v slovenski znanosti pa je za zdaj komaj petina žensk, le malo večji je delež žensk med rednimi profesoricami na univerzah. Vsekakor pa v Sloveniji presegamo svetovni delež raziskovalk, ki znaša skromnih 27 odstotkov.
Slovenske znanstvenice o prednostih in slabostih svojega poklica
Te štipendije so pri nas prvič podelili leta 2006, od tedaj jih podeljujejo vsako leto, enako kot v skupno 117. državah po svetu. Nacionalne štipendije spadajo v širši L'Oréal-Unescov program For Women in Science, ki obstaja že več kot 20 let in vključuje mednarodne štipendije ter prestižne nagrade za uveljavljene znanstvenice z izjemnimi znanstvenimi dosežki. Nagrad naše znanstvenice še niso dobile, imamo pa že nekaj dobitnic mednarodnih štipendij. Vse štipendije in nagrade so omejene na področja naravoslovja in medicine.
Tri štipendistke, ki bodo prejele po 5000 evrov podpore za start v znanosti, poleg mladosti družita znanstvena odličnost in perspektivna uporabna vrednost njihovih raziskav.
Osemindvajsetletna Janja Mirtič v okviru svojega doktorskega študija na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani razvija nove in napredne dostavne sisteme za zdravilne učinkovine in probiotične bakterije. Na podlagi teh raziskav naj bi izdelali na polielektrolitih osnovane nanodelce, namenjene vgradnji zdravilnih učinkovin.
Sedemindvajsetletna Barbara Petovar, študentka Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, bo v doktorski nalogi predstavila nove metode za analizo težkih kovin v sledovih. Kovine, ki obstajajo v okolju, se postopoma nalagajo v vseh organizmih. Delo Petovarjeve vključuje razvoj novih senzorjev za analizo kovin, pripravljenih s kombinacijo bizmuta in antimona. Hkrati pripravlja tudi nov senzor za detekcijo vodikovega peroksida.
Osemindvajsetletna Katja Uršič pa razvija novo obliko terapije za zdravljenje malignega melanoma. Mlada raziskovalka na Onkološkem inštitutu Ljubljana, katere doktorski študij biomedicine poteka na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, raziskuje kombinacije elektrokemoterapije z imunoterapijo v obliki genskega elektroprenosa za spodbujanje imunskega sistema.
Veliko doktoric znanosti, toda ...
Tako kot že ob nedavnem dnevu žensk v znanosti so tudi organizatorji današnjega dogodka opozorili na še preskromno uveljavljenost znanstvenic. Čeprav je delež žensk na doktorskem študiju v Sloveniji že prevladujoč in znaša kar 54 odstotkov, je med vsemi, ki so v Sloveniji zaposleni v znanosti, samo dobra tretjina žensk. Na vodilnih položajih v slovenski znanosti pa je za zdaj komaj petina žensk, le malo večji je delež žensk med rednimi profesoricami na univerzah. Vsekakor pa v Sloveniji presegamo svetovni delež raziskovalk, ki znaša skromnih 27 odstotkov.
Slovenske znanstvenice o prednostih in slabostih svojega poklica
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji