Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Organizem »z drugega planeta« (VIDEO)

Nenavadno rumenkasto bitje je pod drobnogledom številnih znanstvenikov.
Blob ali <em>Physarum Polycephalum</em>&nbsp;FOTO: Stephane De Sakutin/AFP
Blob ali <em>Physarum Polycephalum</em>&nbsp;FOTO: Stephane De Sakutin/AFP
S. S.
17. 10. 2019 | 08:35
17. 10. 2019 | 15:28
2:37
V pariškem živalskem vrtu so javnosti predstavili nenavaden organizem, neuradno imenovan »blob«. Znanstveno ime za organizem je Physarum polycephalum ali v prevodu »večglava sluz« in je le ena izmed 900 različnih sluzastih plesni.

Gre za rumenkasto bitje, ki je torej videti kot gliva, a se obnaša kot žival. Nima ust, nima želodca, nima oči, a lahko zazna hrano, jo »poje« in prebavi.

Nima nog, a se premika. Če se poškoduje ali ga prerežejo na pol, se samoozdravi v dveh minutah.
»Blob je živo bitje, ki je ena največjih skrivnosti narave. Tu je že na milijone let, ampak še zdaj ne vemo, kaj pravzaprav je,« je poudaril direktor pariškega prirodoslovnega muzeja Bruno David. »Preseneča nas, ker nima možganov, a se lahko uči. Če združimo dva organizma, si bosta predala znanje.«



»Zagotovo vemo, da ni rastlina, ne vemo pa, ali je žival ali gliva. Obnaša se zelo nenavadno za nekaj, kar je videti kot goba,« je dodal.

Bitje je zaradi svojih značilnosti pod drobnogledom številnih znanstvenikov.

Blob je dobil ime po znanstvenofantastični grozljivki iz leta 1985, v kateri igra mladi Steve McQueen »glavna zvezda« pa je nezemeljsko bitje blob, ki v majhnem mestu v Pensilvaniji požre vse na svoji poti.

Zemeljsko bitje ljudem ni nevarno, hrani se z odpadnim listjem in lubjem. Rado ima tudi ovsene kosmiče, ki jih znanstveniki uporabljajo za njegovo preučevanje. Leta 2010 so kosmiče uporabili kot vabo, da so opazovali, kako je oblikovalo mrežo.

Širša javnost bo lahko blob ogledovala od sobote dalje. FOTO: Stephane De Sakutin/AFP
Širša javnost bo lahko blob ogledovala od sobote dalje. FOTO: Stephane De Sakutin/AFP


»Če blob damo v labirint, bo našel najboljšo pot iz njega, da bi prišel do hrane. Če ga postavimo pred oviro, denimo sol, ki je ne mara, je ne bo nemudoma prekobacal, čeprav je na drugi strani ovire hrana,« je pojasnil David.

Ni točno znano, kako »opravi« vse te naloge, ker nima živčnega sistema, prek katerega bi lahko posredoval impulze za reakcijo. Nekateri predlagajo, da uporablja električne signale, ki jih pošilja v različne dele, morda pa ima za zdaj še neznano molekulo, ki spodbuja relativno kompleksno obnašanje tako preprostega bitja.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine