Geometrija vesolja v eni sami stavbi

V Šanghaju po petih letih gradnje odpirajo največji astronomski muzej in planetarij na svetu – meri kar 38.000 kvad­ratnih metrov. Arhitekti so vanj zajeli geometrijo vesolja. Ravnih linij in kotov ni; v stavbi se prepletajo elipse, ki spominjajo na krožnice nebesnih teles, in kupole, ki so videti kot planeti in zvezde.

Muzej, ki lahko na dan sprejme okoli 6000 obiskovalcev, so načrtovali v ameriškem arhitekturnem biroju Ennead. »Skozi velikost, obliko in igro svetlobe stavba poveličuje temeljni odnos, ki ga imamo s Soncem, ko se Zemlja vrti okoli njega. Navdih smo iskali v astronomskih načelih, oblika spominja na orbitalno kroženje. Vse tri dominantne oblike – okulus ali oko, obrnjena kupola in krogla – delujejo kot astronomski instrumenti, ki sledijo soncu, luni in zvezdam,« so poudarili arhitekti. Skozi oko, ki najprej pozdravi obiskovalce, se bo igrala sončna svetloba, iz katere bo lahko razbrati tako uro kot letni čas.


 

Edini meteorit, ki je padel na Šanghaj

Krogla, v kateri domuje planetarij, se iz stavbe dviga kot vzhajajoča luna, skozi kupolo pa se bo obiskovalcem odprl pogled na nebo. »Obiskovalcem bi radi predstavili, kako posebna je Zemlja, na kateri je življenje. Povsem drugačna je od vsega, kar do zdaj poznamo v vesolju,« je dejal glavni oblikovalec Thomas J. Wong.

Muzej je razdeljen na tri območja, skozi katera bodo obiskovalci spoznali domače osončje, oddaljene galaksije in eksotične objekte, kot so črne luknje. V njem bodo pripravljali različne razstave. Med drugim bo na ogled okoli 70 meteoritov, tudi takšnih, ki izvirajo z Lune, Marsa in Veste. Po pisanju kitajskih medijev bo razstavljen tudi Changxing, meteorit, ki je jeseni 1964 padel na Šanghaj. Padec je videl kmet, ki je pasel krave, zaradi političnih tenzij se je ustrašil napada, a nato v blatu našel nenavaden kamen.



Predstavili bodo tudi več predmetov, povezanih z astronomijo, denimo originalna dela Isaaca Newtona, Galilea Galileja in Johannesa Keplerja, je navedeno na spletni strani muzeja, ki spada pod okrilje Šanghajskega muzeja znanosti in tehnologije.


 

Kje se je še mogoče približati zvezdam

Newyorški arhitekturni biro Ennead je znan po planetariju Rose v New Yorku, ki je del ameriškega prirodoslovnega muzeja. Sicer je med najbolj znanimi in najbolj obiskanimi muzeji na svetu vesoljski muzej Smithsonian v Washingtonu, kjer je v dislocirani enoti na ogled raketoplan Discovery.

​

Ogleda so vredni tudi vsi Nasini centri, od Kennedyjevega na Floridi do centrov v Houstonu, kjer je nadzorni center za nekatere največje vesoljske zgodbe.



Tudi Rusija se postavlja z bogato zgodovino; svojevrsten je ogled Zvezdnega mesta, kjer se še danes urijo kozmonavti. Tam je med drugim videti nespremenjeno pisarno prvega človeka v vesolju Jurija Gagarina.
Na svetu še mrgoli zgodovinsko pomembnih astronomskih objektov, od različnih observatorijev do polj teleskopov – zibelki teleskopov sta zagotovo puščava Atakama v Čilu in gore na Havajih –, planetarijev, muzejev ali centrov vesoljskih agencij oziroma podjetij.



Trenutno so dolga potovanja zaradi pandemije še precej zapletena, se je pa brez težav mogoče zapeljati do Vitanja, kjer domuje slovenski vesoljski muzej. Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga je podobno kot šanghajski oblikovan elipsasto, v njem so stalne razstave o Noordungu in o tem, kako je z vesoljem povezana Slovenija. V Ljubljani si je mogoče ogledati še observatorij Golovec fakultete za matematiko in fiziko, kjer večkrat na leto ob dogodkih, kot je enakonočje, pripravijo dan odprtih vrat.