Velika era majcenih virusov

Komaj so se nekateri epidemiologi vprašali, kaj bi lahko sledilo koronavirusu, označenim kot 2019-nCoV, že se je v kitajski pokrajini Hunan pojavila ptičja gripa. Ministrstvo za kmetijstvo in ruralna vprašanja je v soboto opozorilo, da je na eni od farm z okoli 8000 piščanci polovica živali poginila zaradi patogenega bakterijskega seva, označenega kot H5N1.

Hunan meji na pokrajino Hubei, ki jo je koronavirus najhuje prizadel. V nedeljo je število okuženih preseglo 14.500, pri čemer je bolezni do zdaj podleglo že več kot 300 ljudi. V soboto je bil prvi smrtni primer tudi zunaj kitajskih meja. Na Filipinih je nekaj dni po tem, ko je dobil hudo pljučnico, umrl 44-letni Kitajec. Pred tem je bil v stiku z 38-letno Kitajko, ki je 21. januarja v to državo pripotovala iz Wuhana, a je potovala prek Hongkonga.

Prvi smrtni primer na Filipinih se je pojavil prav v trenutku, ko se je predsednik Rodrigo Duterte pripravljal razglasiti varnostne ukrepe, ki med drugim določajo 14-dnevno karanteno za vse, ki prihajajo iz Kitajske. To bo veljalo tudi za potnike iz Hongkonga, kar bo prizadelo tudi številne od več kot 240.000 filipinskih sezonskih delavcev, ki tam v glavnem opravljajo različna dela v zasebnih gospodinjstvih.

Prepoved potovanj in izolacija

Številne evropske družbe so svojim zaposlenim prepovedale potovanja v Kitajsko in ukazale, da morajo tisti, ki so bili tam, po vrnitvi 14 dni preživeti v izolaciji na svojih domovih. ZDA in Avstralija pa so se pridružile skupini držav, ki so – ne glede na nacionalnost – vsem posameznikom, ki so se v zadnjih dveh tednih mudili v Kitajski, prepovedale vstop v državo. Vodstvo v Pekingu se je na to zelo ostro odzvalo. ZDA so opozorili, da tak ukrep ni poteza dobre volje, vse druge države pa spomnili na priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), naj se ne uvajajo prepovedi potovanj, saj bi lahko tak ukrep povzročil več škode kot koristi. »Prav v trenutku, ko so iz WHO priporočili, naj se ne uvajajo prepovedi potovanj, so ZDA pohitele v nasprotno smer, to pa prav gotovo ni izraz dobre volje,« je izjavila tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Hua Chunying. V Ameriki so diagnosticirali osem primerov koronavirusa, ki se je razširil na skupno 24 držav (poleg Kitajske).

Kitajski mediji so poleg tega opazili, da je ameriški minister za trgovino Wilbur Ross prejšnji teden izjavil, da bi lahko bil smrtonosni virus za ZDA dobra priložnost, da znova pridobi delovna mesta, o katerih Donald Trump trdi, da jim jih je v zadnjih desetletjih »ukradla« Kitajska. »Osnovno sočutje in morala sta merilo človekovega vedenja,« piše partijsko glasilo Global Times. »Rossovi komentarji kažejo, da v njegovi zavesti prevladuje skrajna sebičnost, saj povsem hladnokrvno zavrača celo diplomatski bonton, s tem ko epidemijo države z 1,4 milijarde prebivalcev razglaša kot priložnost za uresničitev ameriških interesov.«

Transport omogoča hiter prenos virusov zelo daleč

Pojav ptičje gripe na perutninski farmi v Hunanu nima neposredne povezave z epidemijo, ki se širi iz sosednje pokrajine. Visokosmrtonosni virus H5N1 za zdaj ni prešel na ljudi, je pa kitajska oblast zaskrbljena, saj se bo zaradi okužbe med perutnino povečal že tako hud pritisk, pod katerim se je znašla osrednja vlada.

Se pa pri tem postavlja vprašanje, zakaj se v zadnjem času pojavlja tako veliko nalezljivih bolezni, in to predvsem tistih, ki jih povzročajo virusi, ki se z živali prenašajo na ljudi. Ljudje so od nekdaj obolevali za boleznimi, ki so se prenašale z živali, pravi profesor Tim Benton, član tima za povečana tveganja pri Kraljevem inštitutu za mednarodne zadeve Chatham House.

Zdaj se to dogaja veliko pogosteje. Benton to pojasnjuje z dejstvom, da so ekološke in podnebne spremembe uničile ali spremenile življenjski prostor živali. Spremenilo se je to, kako živijo, kje živijo in kdo koga jé. Poleg tega več kot 55 odstotkov človeštva živi v mestih (pred pol stoletja je v mestih živelo 35 odstotkov ljudi), številna velika mesta pa so postala dom divjim živalim, kot so podgane, rakuni, veverice, lisice, šakali, opice in druge živali, ki živijo v parkih in se hranijo z ostanki človeške hrane. Tako je veliko več možnosti za stike med ljudmi in živalmi. Poleg tega je transportna infrastruktura omogočila, da se virusi prenašajo hitro in zelo daleč. Zaradi vsega tega moramo računati na to, da bodo pandemije naša prihodnost.