V dirko na polarni svilni poti vstopa tudi Maersk

Venta Maersk je v četrtek točno ob štirih in petnajst minut popoldne izplula iz pristanišča v Vladivostoku. Po vsej verjetnosti bo šla 1. septembra skozi Beringov preliv med Rusijo in ZDA, do konca prihodnjega meseca pa naj bi prispela v Sankt Peterburg. S tem bi se vpisala v zgodovino kot prva kontejnerska ladja na deviški transportni poti skozi arktični krog.

Danska ladjarska družba pri tem potovanju noče pozornosti javnosti. Ne gre zgolj za veliko tekmovanje glede polarne svilne poti, ki bi skrajšala pot blaga iz Azije v Evropo za teden ali dva. Gre za alternativo Sueškemu prekopu, ki bi Kitajski omogočila vstop na strateško zelo pomembno območje, bogato z naravnimi viri.

Medtem ko nekateri negodujejo zaradi poletne vročine, drugi proučujejo koristno plat podnebnih sprememb. Ker so te izrazitejše na severu Evrope, se je začela tekma za prevlado na vse manj ledeni Arktiki. Zaradi visokih temperatur se mehčajo in lomijo ledene plošče v arktičnem krogu. Čeprav nas obveščajo o rekordno tanki ledeni plošči, bi nas morala skrbeti predvsem zlovešča napoved kaosa, ki bi nas lahko približal začetku konca sveta. Hkrati bi lahko pomenil začetek uporabe zdaj nedostopnih potih, ki vodijo v novo obdobje prevažanja blaga in naravnih dobrin.

Že začeto tekmovanje s prehodi Arktike zahteva tudi tehnološke preboje. Venta Maersk je na primer povsem nova ladja »ledenega razreda« z zmogljivostjo 3600 kontejnerjev in pogonom na ultralahko dizelsko gorivo. S tem naj ne bili zgolj pionirji v transportnem sektorju, ampak tudi tehnološki vzor glede zaščite oceanov.
 

Prve ladje bodo tudi raziskovalne

Mednarodna organizacija za morja oziroma njen odbor za zaščito okolja je aprila letos sprejel predlog o prepovedi uporabe težkih goriv na Arktiki. Ta ukrep so že veliko prej izvedli na Antarktiki. »Čas je, da mednarodni ladjarski prevozniki preidejo na čista goriva. Še posebno ko se peljejo skozi občutljiva in ranljiva območja,« je povedal glavni svetovalec odbora Sian Prior. »Gre za dobro Arktike, ljudi in, seveda, za dobro vsega planeta.«

Venta Maersk je ena od sedmih tovrstnih ladij, ki so namenjene za plovbo v hladnih vodah in natovorjene z zamrznjenimi ribami in drugim blagom. Tako »tipajo« teren in s tem dobivajo veliko podatkov vzdolž poti, ki bodo še kako dragoceni za nadaljnja raziskovanja.

Seveda pa Maersk ni prvi prevoznik, katerega ladja bo prva poskusno plula čez Arktiko. Tovorna ladja »ledenega razreda« Tian En kitajske korporacije Cosco je prejšnji teden na poti k evropskim pristaniščem prečkala Beringov preliv. Uradni Peking je hitro pojasnil, da je tudi ta poskusna pot del pobude o gospodarskem pasu in svilni poti, pod katero je osebno podpisan kitajski predsednik Xi Jinping.

»Polarna svilna cesta se pretvarja v zlato pot,« je ob tem izjavil namestnik generalnega direktorja družbe Zhang Li. Poudaril je še, da bo poleg tega, da je zlata, tudi zelena. Z izbiro materialov, uporabljenih na ladjah, in skrbnim ravnanjem z odpadki. S tem bodo prispevali k preprečevanju onesnaženja. Kaj pa, če bo nastal trk med barvama? Še vsak dosedanji spopad med zlato in zeleno se je, kajpada, končal z zmago zlate.
 

Kitajska je »država blizu Arktike«

Kitajska je januarja letos objavila belo knjigo o politiki v povezavi s severno regijo. V tem dokumentu takoj zbode v oči nova definicija azijske sile kot »države blizu Arktike«, ne »nearktične države«. Nedvomno se iz tega vidi veliko upanje Pekinga, da bi v tej smeri povečal svoj geopolitični in gospodarski vpliv. Seveda pa je Rusija na Arktiki že pustila svoj podpis s povečanjem vlaganj v arktični krog. Posledica tega je močna flota ledolomilcev, šest jih je tudi na jedrski pogon. Kombinacija ruske vojaške in kitajske gospodarske navzočnosti na tem območju ustvarja tekmovalno ozračje, ki ne bo dovoljevalo nobeni še tako resni državi in uglednemu podjetju iz širše okolice, da ne bi bila del velike tekme.

Coscova ladja Tian En bo na poti k francoskim, švedskim in nizozemskim kupcem, ki jim dovaža opremo za vetrne elektrarne, prav gotovo izkoristila pomoč ruskih ledolomilcev, če jo bo potrebovala. Že morebitno sodelovanje med dvema silama je spodbuda za danskega prevoznika, da bo čim prej tudi sam plul po ledenih poteh.

Medtem ko Kitajci ne skrivajo arktičnih ambicij, Maersk poudarja, da severna pomorska pot zanj še ni komercialna alternativa dosedanji mreži. Na vprašanje, zakaj gradi floto ladij ledenega razreda, pa danska družba nima prepričljivega odgovora. Zdi se, da se hoče za zdaj izogniti razpravam o tem, koliko bo odprtje arktične poti dodatno prizadelo ekološko ravnovesje.

Nihče ne more zagotoviti, da se ne bo zgodila nesreča z izlitjem nafte ali katere druge škodljive snovi v hladno morje. To je močen argument proti polarni svilni poti. Kot vedno je vzrok, da potrošniki zahtevajo hitrejši in cenejši dostop do blaga. Kot vedno se začarani krog zapira zaradi kratkoročnih interesov in dolgoročnega uničevanja.