V Bruslju slavili 100 let Univerze v Ljubljani

Bruselj –  Vloga univerz, naložbe v znanosti v  Evropi, financiranje raziskovalnih projektov v EU. To vse so bile teme razprav na slovesnosti ob 100. obletnici Univerze v Ljubljani, ki je potekala v reprezentančni stavbi banke KBC na glavnem bruseljskem trgu Grand Place.

»Umestiti Univerzo v Ljubljani v Bruselj,« je kot cilj prireditve opisal njen organizator, predsednik Slovenske gospodarsko-raziskovalnega združenja (SBRA) Draško Veselinovič. Prireditve so se udeležili predstavniki iz znanstvenih krogov, generalnih direktoratov evropske komisije in diplomati. Potekala je tudi okrogla miza o financiranju znanosti, raziskav in inovacij.  Po besedah Veselinoviča slovenski akterji pogosto podcenjuje bruseljski vidik. Tu da si je treba še posebno intenzivno prizadevati za pridobitev financiranja različnih programov.



Rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič je bil kritičen do obstoječega sistema financiranja raziskav, ki da je preveč zapleten in zbirokratiziran. Tako prijava projekta obsega 150 strani. »To vzame veliko čas in denarja,« je opozoril Papič. Uspešnost prijave je na ravni EU nizka, saj je sprejetih le od 5 do 10 odstotkov prijav. Posebno kočljivo je geografsko neravnotežje. Tako je Univerza v Ljubljani po črpanju denarja med trinajstimi mlajšimi članicami, ki so vstopile v letih 2004-2013, najboljša, a na drugi strani je v kategoriji vseh članic na 173. mestu.

Razlike med starimi članicami in članicami z vzhoda so se pri financiranju projektov iz EU v zadnjih letih še povečevale. Glavni program financiranja raziskav in inovacij se v veljavnem sedemletnem proračunu imenuje Obzorje 2020 in je vreden okoli 80 milijard evrov. Za slovenske raziskovalce je ena od težav, da so plačanih po lokalnih pravilih in posledično prejemajo manj kot njihovi kolegi na Zahodu. Po Papičevih besedah bo moral biti cilj vzpostaviti ureditev, s katero bi lahko v Slovenijo pritegnili znanstvenike iz razvitih evropskih držav.       



V evropski znanstveni sferi je precej nemira, ker je še negotovo, kaj se bo zgodilo v novem poračunu EU za obdobje 2021-2027. Program za financiranje raziskav in inovacij se bo po novem imenoval Obzorje Evropa. Ker je v času brexita in novih nalog EU velik pritisk bogatih članic za bolj varčevalen proračun, se pojavljajo strahovi, da bo ostalo manj za znanost in raziskave. Odločanje o proračunu bo potekalo v prihodnjih mesecih, konec februarja utegne biti sklican izrednih vrh EU o tej temi. Za Slovenijo sta ključni kočljivi vprašanji kohezija in razvoj podeželja.