Neomejen dostop | že od 9,99€
Včeraj so se na neznani lokaciji na Finskem srečali predstavniki domače države, Švedske in Turčije. Srečanje je bilo namenjeno »urejanju podrobnosti« dogovora o turški podpori pridružitvi obeh skandinavskih držav pri vstopu v zvezo Nato. Turčija, Švedska in Finska so dogovor sprejele konec junija na vrhu Nata v Madridu.
Potem ko sta Švedska in Finska kmalu po začetku ruske agresije na Ukrajino napovedali, da se nameravata pridružiti Natu, se je uradna Ankara odzvala z napovedjo uporabe veta. Pridružitev nove članice v do zdaj 30-člansko vojaško zavezništvo morajo namreč potrditi parlamenti vseh držav članic.
Nemudoma je bilo jasno, da Turčija z napovedjo veta odpira pogajanja, s katerimi bo poskušala močno okrepiti tako svojo vlogo v Natu, kjer je zaradi geografije in druga največje vojske znotraj zavezništva njegova ključna članica, kot tudi svojo vlogo v širši mednarodni skupnosti. Zaradi impotentnih mednarodnih struktur z Združenimi narodi na čelu in, predvsem, dobrih odnosov tako z Moskvo kot s Kijevom je Turčija v kontekstu vojne v Ukrajini prevzela vlogo vodilne (v resnici edine) mirovne pogajalke. Zato si je – Nato eksistencialno nujno potrebuje Turčijo na svoji strani – Ankara pri pogajanjih o finski in švedski pridružitvi zavezništvu lahko privoščila ogromno preigravanja. In si ga bo lahko še kar nekaj časa.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji