Strah vlada volitvam v Afganistanu

Afganistan je dočakal volilni dan. Čeprav bi morali svoj glas za predsednika in predstavnike lokalnih oblasti oddati že spomladi, se danes, po dveh odlogih, nekaj manj kot deset milijonov registriranih volivcev odpravlja na volišča.

Država je že desetletja ujeta v oborožene spopade, zato bodo volitve, enako kot njihove predhodnice, potekale v znamenju nasilja. Iz Afganistana se zadnje tedne pospešeno vrstijo vesti o silovitih, smrtonosnih napadih; ti niso prizanesli niti predvolilnim shodom. Po izračunih britanskega BBC, ki jim sicer oporekajo tako afganistanske oblasti kot talibi, je v državi avgusta vsak dan v povprečju umrlo 74 ljudi. Smrti ne sejejo le skrajne organizacije, temveč, kot ne gre pozabiti, tudi afganistanska vojska s podporo tujih (ameriških) zaveznikov. Po julijskih navedbah misije Združenih narodov v Afganistanu (Unama) so bili ti odgovorni za več smrti civilistov v prvi polovici leta kot talibi in, med drugim, borci skrajne islamistične organizacije Islamska država.

Ker talibi tudi za današnji volilni dan grozijo z nasiljem, je pričakovati, da nekateri volivci v strahu pred napadi ne bodo oddali svojega glasu – čeprav bo volitve po navedbah tiskovne agencije Reuters varovalo približno 100.000 pripadnikov oboroženih enot, bo zaradi nezadostne varnosti precejšen delež volišč predvidoma zaprt. Volitev prav tako ne bo na območjih, ki jih ne nadzorujejo afganistanske oblasti, za nameček pa legitimnost volilnega procesa (že vnaprej) maje nezaupanje do državne volilne komisije, ki je predsedniške volitve zaradi nepripravljenosti na njihovo izvedbo letos odložila dvakrat.
 

Želja po miru, stabilnosti

Ne le nasilje in strah, predsedniške volitve, četrte od padca talibskega režima leta 2001, bodo potekale tudi v luči prekinjenih pogajanj med ZDA in talibi v Dohi, ki so že skoraj pripeljala do – med drugim – dogovora o umiku ameriških vojakov (ne zasebnikov, ti ostanejo) iz Afganistana, a jih je ameriški predsednik Donald Trump, menda zaradi smrti ameriškega vojaka v napadu talibov v Kabulu, v začetku septembra označil za mrtve. Ker bi pogovorom med Washingtonom in talibi predvidoma sledil dialog med talibi in afganistanskimi oblastmi, so današnje volitve po navedbah tujih medijev ključne. Legitimirale bodo novo vlado, ki si bo, enako kot tiste pred njo, prizadevala zaustaviti nasilje v državi.



Med kandidati, ki se potegujejo za predsedniški položaj, najbolje kaže dosedanjemu predsedniku Ašrafu Ganiju in Abdulahu Abdulahu, ki je postal izvršni vodja Afganistana po tem, ko sta leta 2014 tako Gani kot Abdulah ob sumih večjih volilnih nepravilnosti razglasila zmago na volitvah. Volilna slogana kandidatov sta podobna, njun cilj je normalizacija stanja v (padli) državi, prežeti s konflikti – medtem ko se Gani, tudi nekdanji uslužbenec Svetovne banke in finančni minister, predstavlja s sloganom »graditelja države«, je moto Abdulaha, zdravnika in nekdanjega ministra za zunanje zadeve, »stabilnost in integracija«.