Stiske nemške politične sredine

Berlin – Nemškim socialdemokratom javnomnenjske raziskave kažejo še bolj skrb vzbujajočo podobo kot doslej, saj je najstarejša demokratična stranka osrednje evropske države le še nekaj odstotkov nad zelenimi. Nemški politični prostor doživlja številne pretrese tudi zaradi prepirov o usmeritvi v konservativni uniji CDU/CSU kanclerke Angele Merkel.

Emnidova raziskava, objavljena v časopisu Bild am Sonntag, daje SPD le še 17 odstotkov glasov, komaj 2 odstotka več kot zelenim, ki bi minulo nedeljo dosegli 15 odstotkov. Z resnimi dilemami se spoprijema tudi konservativna unija CDU/CSU, čeprav z 31 odstotki ostaja najmočnejša v državi. Štirinajst odstotkov za Alternativo za Nemčijo (AfD) ter 10 odstotkov za Levico na zvezni ravni pomeni, da sta najbolj nacionalistična in najbolj skrajno levičarska parlamentarna stranka močni predvsem na nekdanjem komunističnem vzhodu države, zato tam za vladanje marsikje ni več dovolj velika koalicija konservativcev s socialdemokrati, s kakršno kanclerka Angela Merkel nastopa v Berlinu.

V tako zapletenem položaju so CDU pretresle izjave premiera dežele Schleswig-Holstein Daniela Güntherja o normalizaciji tri desetletja po padcu berlinskega zidu s pomočjo območnega sodelovanja CDU z Levico, razumnih članih te stranke ter potrebi po pragmatičnosti in odrekanju tabujem. Zvezda sredinske CDU, ki je podprl kanclerko pri begunskem vprašanju, je v vladajoči nemški stranki povzročil takšen vihar, da je bil na koncu prisiljen javno zavrniti koalicijo z Levico. Pred njim so to naredili nekateri drugi visoki politiki CDU in CSU, konservativni analitiki pa nastopili s komentarji, da ta stranka ni le skrajno levičarska, ampak tudi dedinja totalitarnega režima Nemške demokratične republike.
 

Dileme sredinskih konservativcev

Glasne kritike na račun mladega premiera dežele Schleswig-Holstein je bilo slišati iz vrst bavarske CSU, ki se je s sredinsko strujo CDU spopadala tudi zaradi beguncev, a si tudi v konservativnem Münchnu ne domišljajo, da so našli odgovore na konservativne dileme. V tamkajšnji vladni palači je ostrega kritika sredinske kanclerke Horsta Seehoferja zamenjal še ostrejši Markus Söder, prvi je prevzel vodenje ostre zvezne begunske politike, vendar javnomnenjske raziskave dva meseca pred deželnimi volitvami CSU dajejo le 37 odstotkov glasov. To bi bilo veliko za druge stranke, za tradicionalno absolutno vladarico najjužnejše nemške dežele pa bi bili takšni rezultati skorajda katastrofalni.



Dilem sredinskih konservativcev še ni konec tudi zato, ker AfD na vzhodu države dosega 20-odstotno podporo volivcev, skrajni nacionalisti pa so močni predvsem na Bavarskem. Tam pridobivajo tudi zeleni in zdaj celo liberalna FDP kaže obžalovanje zaradi preprečitve »jamajške« (črno-zeleno-rumene) koalicije na zvezni ravni, ki je bila aktualna pred sestavo še ene velike med CDU/CSU ter socialdemokrati. V nasprotju z nekaterimi drugimi evropskimi državami v Nemčiji najmočnejša alternativa sedanjim sredinskim koalicijam niso nacionalisti, ampak malce drugače obarvano sodelovanje med sredinsko levico in desnico z liberalnim priokusom. Komaj 8 odstotkov za FDP po omenjenih raziskavah kaže nezadovoljstvo nad preveč nepopustljivimi stališči tudi med liberalno usmerjenimi volivci.

Takšni trendi bi prinesli pozno zmagoslavje kanclerki Angeli Merkel, ki so jo mnogi odpisali z njeno sredinsko politiko vred, a dolgoletna voditeljica še naprej poudarja nujnost evropskih rešitev pri begunski krizi. Čeprav je ta dodobra zaznamovala tudi nemško politično prizorišče in krščanskodemokratsko prvakinjo navedla k zagotavljanju, da se leto 2015 ne sme ponoviti.