Smrt kitajskega sanjača

Kitajski podjetniki velikokrat združijo poslovno potovanje s turizmom. Toda za Wang Jiana je bilo takšno početje usodno. Sedeminpetdesetletni sopredsednik konglomerata HNA se je povzpel na zid v francoski vasi Bonnieux nedaleč od Avignona, in medtem ko so njegovi sodelavci poskušali narediti dobro fotografijo svojega vodje nad slikovito pokrajino, je Wang izgubil ravnotežje in padel s stene 15 metrov globoko.

Krajevna policija je hitro ugotovila, da je to bilo nesrečno naključje. Toda Wangova smrt se je zgodila v najslabšem trenutku za HNA. Konglomerat, ki ga je Wang ustanovil pred manj kakor dvema desetletjema s sopredsednikom družbe Chen Fengom, je zelo zadolžen ter sredi prestrukturiranja in odplačuje del megaposojila.

Kitajska velika podjetja so zelo podobna kitajski državi ter se pri poslovanju in širitvi poslovnega vpliva zelo zanašajo na enega človeka, njegovo avtoriteto in karizmatičnost ter politične in družbene povezave, zato bi se lahko zaradi odhoda Wang Jiana reševanje HNA iz zadolženosti bistveno zapletlo.

Pravzaprav gre za veliko kampanjo, ki jo podpira kitajski predsednik Xi Jinping in bi jo lahko primerjali z rehabilitacijo odvisnikov od mamil. Skoraj vsa kitajska zasebna pa tudi državna velika podjetja so tako odvisna od visokih posojil, da podjetniške razmere na sodobnem Kitajskem spominjajo na opijsko krizo cesarske družine dinastije Qing pred njenim propadom na začetku 20. stoletja. Prezadolžena podjetja namreč niso zelo uspešna pri iskanju zdravila za finančno bolezen, zato se čedalje bolj zadolžujejo.
 

Črna luknja prezadolženosti

Toda ko so ekonomske analize sprožile alarm z opozorilom na črno luknjo splošne prezadolženosti, ki znaša skoraj 300 odstotkov bruto družbenega proizvoda in v katero bi lahko zdrsnila druga gospodarska sila na svetu, je Xi ukazal rehabilitacijo. Eden izmed bolnikov velikega čiščenja dolgov z opijskim delovanjem je bil tudi HNA.

Ta konglomerat ima sedež v Haikouju na otoku Hainan in po državi zaposluje 410.000 ljudi, ukvarja pa se z več dejavnostmi, od avtomobilskih prevozov do bančništva in varovanja. Wang Jian in Chen Feng sta začela graditi imperij leta 1993, ko sta ustanovila Hainan Airlines (od tod izvira okrajšava HNA), toda ko je bilo treba nekaj let pozneje to regionalno letalsko družbo temeljito prestrukturirati, sta živahna podjetnika ustanovila tudi HNA kot platformo za široko diverzifikacijo poslovanja. Vsak od njiju ima 15-odstotni lastniški delež v konglomeratu.

Chen Feng se je večkrat pojavil v medijih. Wang Jian je bil strateg. Predvsem si je prizadeval uvrstiti HNA med najmočnejša podjetja na seznamu Fortune 500 (lani se je podjetje res uvrstilo na 170. mesto), do leta 2030 pa se je nameraval prebiti med prvih 50.



Čeprav se je s takšnimi načrti odlično vključil v »kitajske sanje« o ustvarjanju močne države z nenadomestljivim svetovnim voditeljem, je pomikanje poslovnega imperija proti svetovnemu vrhu plačal z velikanskimi posojili. Do leta 2016 je bil HNA eden izmed največjih nakupovalcev dragih nepremičnin in tujih podjetij, za kar je podjetje namenilo več kakor 50 milijard dolarjev. Na dolgem seznamu nakupov so se znašli Swissport, družba za upravljanje letalskih tovorov na letališčih, pisarniška stavba Reutersa v Londonu, 24-odstotni lastniški delež v brazilski letalski družbi Azul, 25-odstotni delež v skupini Hilton in nekaj igrišč za golf v ZDA.
 

Strah pred Agrokorjevim scenarijem

Ko je HNA postal eden izmed največjih delničarjev Deutsche Bank, so revizorji opozarjali, da kitajski konglomerat ne bo mogel odplačevati obresti za kratkoročna posojila, ki so se nakopičila in znašala 29 milijard dolarjev. Toda Chen in Wang sta ponavljala, da podjetje odlično deluje in da strateškim partnerjem ni treba skrbeti za njegovo finančno zdravje.

Tako je bilo, dokler ni HNA začel prodajati premoženja enako hitro, kakor ga je pred tem kupoval. Najprej je prodal del delnic Hiltona, ki so bile skupaj vredne 6,5 milijarde dolarjev. Nato drage nepremičnine v Londonu, Sydneyju, Hongkongu in New Yorku. Nato brazilsko letalsko družbo. Od začetka letošnjega leta je po delih prodajal tudi lastniški delež v Deutsche Bank.

Smrt Wang Jiana bo po ocenah analitikov pospešila prodajo tujega premoženja, ki ga je HNA nakopičil v zadnjih letih. Pravijo, da se bo tako končalo obdobje agresivne širitve tega podjetja. Toda vprašanje je širše in globlje od tragične Wangove smrti. Se bodo zaradi pritiska trgovinske vojne z ZDA in čedalje večje negotovosti v kitajsko-evropskih odnosih začela umikati tudi druga kitajska podjetja, ki so še pred kratkim kupovala vse mogoče na vseh celinah? Je Xi ukazal zasebnim podjetjem, naj hitro poplačajo dolgove, da bi preprečil, da bi posojila postala orožje v rokah »sovražnih tujih sil«? Ali pa mu je nekdo prebral zgodbo o Agrokorju in o tem, kako so Rusi zgrabili za rep hrvaško državo?