Skrivnostna Melania in Trumpovo curljanje

Odhod prve dame Melanie Trump v bolnišnico je sprožil manjšo medijsko paniko. Bela hiša, iz katere na vseh koncih in krajih uhajajo informacije, je izjemno disciplinirano nadzirala, kaj bo javnost izvedela. Razlika med vzhodnim krilom, ki ga vodi prva dama, in kaosom v predsedniškem zahodnem krilu je postala vnebovpijoča.

Ameriški mediji se zaman trudijo rešiti uganko »slovenske sfinge«, zadržane Melanie Trump, ki se vztrajno umika očesu javnosti. Govorice o ločenem življenju predsedniškega para so se tako razcvetele, da je morala tiskovna predstavnica Bele hiše s »prezirom zavrniti« uradno vprašanje, ali gospa Trump sploh živi v ameriški predsedniški palači. Informacije, kaj se dogaja v njenem vzhodnem krilu, so tako skope, da ga mediji naslavljajo kot skrivnostno. Med vladnim, zahodnim krilom in zasebnimi prostori predsedniške družine naj bi stal neviden zid, ki ga prva dama menda zelo redko prestopi. Njeno osebje je skrbno izbrano in omejeno na krog desetih ljudi, polovico manj, kot jih je imela predhodnica Michelle Obama.

Vse to je postalo še bolj očitno po ponedeljkovem sporočilu, da je odšla v bolnišnico zaradi operativnega posega na ledvici, saj so mediji zaman poskušali prebiti molk okoli nje in izvedeti podrobnosti o njenem zdravstvenem stanju. Še vedno velja, da je šlo za postopek zaustavitve dotoka krvi benignemu tumorju. Nekaj zmede in ugibanj je povzročilo njeno podaljšano bivanje v bolnišnici, saj so pri tovrstnih posegih pacientke ponavadi odpuščene še istega ali naslednjega dne, očitno so bili pri prvi dami nekoliko previdnejši. Ob skopih uradnih sporočilih, po katerih se gospa Trump dobro počuti, so se mediji zatekli k strokovnjakom, ki so ugibali, kaj vse bi lahko bilo vzrok za poseg v vrhunski vojaški bolnišnici Walter Reed.

Medtem se je prva dama že javila po twitterju in se zahvalila vsem v bolnišnici, kjer so opravili poseg, ter poudarila, da se veseli vrnitve domov, v Belo hišo.


 

Neokusna šala

Njen soprog ima povsem drugačne težave, njegov kabinet je podoben rešetu, zaupni podatki pa tako hitro curljajo iz Bele hiše, da je tiskovna predstavnica Sarah Sanders srečanje s podrejenimi o omejevanju takšne prakse začela z besedami: »Vem, da bo tudi ta pogovor ušel v medije, in to je naravnost ogabno ...« Ne samo da so se hitro pojavili zapisi o sestanku, novinarji so v njih navajali kar pet anonimnih virov, ki so bili v razmeroma majhni sobi. Nenehno obveščanje medijev o tem, kaj se dogaja v zahodnem krilu, naj bi bilo odraz kaotičnosti in razdrobljenosti vlade, v javnost prihajajo celo najzaupnejši pogovori v Situacijski sobi, kjer razpravljajo o temah nacionalne varnosti.

Sodu naj bi dno izbilo dogajanje prejšnjega tedna, ko je predsednik sredi noči na letališču sprejel tri Američane, izpuščene iz severnokorejskega ujetništva. Toda pozitivno sporočilo je prekrilo novo curljanje o tem, da je Kelly Sadler, članica osebja Bele hiše, posmehljivo dejala, da mnenje republikanskega senatorja Johna McCaina, ki v marsičem nasprotuje Trumpu, ni več pomembno, saj »tako in tako umira«. Senator ima hudo obliko možganskega raka, ne Sadlerjeva ne Bela hiša pa se nista opravičili za neokusno »šalo«. To je sprožilo val ogorčenja tudi med republikanci, predvsem pa znova preusmerilo pozornost od vsebine k formi, kar je običajna težava te vlade. Njen odgovor je javno napovedana vojna proti vsem, ki medijem šepetajo vladne skrivnosti in pogovore.
 

Mehiško soočenje

Predsednik države je po omrežju twitter oznanil, da so poročila o odtekanju informacij »gromozansko pretiravanje lažnih medijev, ki želijo očrniti vlado«, in v isti sapi dodal, da so vsi, ki obveščajo medije, »izdajalci in strahopetci« in da bodo odkrili vse, ki to počnejo. Vprašanje je, koliko osebja mu bo še ostalo, saj po besedah novinarja Mika Allena, ki je dvajset let pisal o Beli hiši, iz Trumpove v tednu dni pricurlja več notranjih informacij, kot se jih je iz tiste Georgea Busha mlajšega nateklo v letu dni. Spletni časnik Axios je celo naredil nekakšno anketo med anonimnimi viri, zakaj takšna prepustnost. Po njihovih besedah naj bi šlo za osebna maščevanja in za poskuse, da z razkritji presukajo notranje politične razprave med posameznimi krili.

»Delo (v Beli hiši) je podobno mehiškemu soočenju – vsak ima pištolo usmerjeno proti drugim in le vprašanje časa je, kdaj bo kdo ustrelil, redko se konča mirno, zato lahko ustreliš prvi,« je eden od virov z metaforo iz kavbojk ponazoril curljanje v medije. Po besedah nekdanjega uslužbenca slabi voditelji skoraj vedno povzročijo nesrečno delovno okolje, to pa pripelje do množičnega uhajanja informacij. »Vedno, ko sem razkrival medijem, je bilo zaradi jeze nad nesposobnim ali gluhim vodstvom,« je drugi pojasnil težave Bele hiše.