Sanna Marin v boj za nov mandat

Finsko premierko Sanno Marin čaka 2. aprila velika preizkušnja. Takrat so namreč v državi razpisane volitve in v tem trenutku je vprašanje, ali ji bodo rojaki namenili še drugi mandat. Konkurenca na političnem vrhu je ostra.

Političarka, ki prihaja iz vrst levosredinskih socialnih demokratov, je vodenje države prevzela decembra 2019, stara komaj 34 let. Pozornost je najprej pritegnila kot najmlajša premierka v zgodovini, potem pa tudi z odločnim načinom vodenja. Le nekaj mesecev po prevzemu oblasti je državo in svet zajela pandemija covida-19, zadnje leto njenega mandata pa je zaznamovala vojna v Ukrajini, zaradi katere je Finska radikalno spremenila svojo dolgoletno zunanjo politiko in zaprosila za članstvo v Natu. Med državami EU ima namreč najdaljšo mejo z Rusijo, razteza se na kar 1300 kilometrih.

Raziskave javnega mnenja kažejo, da bo boj precej izenačen, lahko bi se celo zgodilo, da bi eno premierko zamenjala druga. Zelo dobro kaže desnosredinski Stranki nacionalne koalicije, ki jo vodi Petteri Orpo, ki je bil v prejšnjih vladah minister za notranje zadeve in za finance. Veliko podporo ima tudi desničarska stranka Finns, ki jo vodi petinštiridesetletna Riikka Purra.

Kljub težkim časom Sanna Marin še uživa podporo rojakov. Velja za moderno, feministično voditeljico, ki stvari ne zavija v celofan, ampak javnost nagovarja naravnost. Menda je ljudem všeč tudi zato, ker njene izjave niso v običajnem slogu politikov. Njena vlada je bila pod pritiskom vojne v Ukrajini prisiljena zaprositi za članstvo v Natu. Čeprav to odločitev podpira kar 80 odstotkov Fincev, pa še ni zagotovilo, da bodo za 37-letno političarko glasovali tudi v drugo. V teh letih je Marinova v tujini postala najbolj prepoznavna osebnost finske politike, kljub odgovornosti, ki jo nosi, pa so se ljudje veliko ukvarjali z videoposnetki z neke zabave, kjer si je dala duška.

Njena javna podpora niti v zadnjem ciklu mandata ni upadla, kar je za finsko politiko neobičajno, ugotavljajo analitiki. Po raziskavah javnega mnenja, ki jih je časnik Helsingin Sanomat opravil decembra, 64 odstotkov vprašanih meni, da se je premierka odrezala zelo dobro in precej dobro. Med anketirankami je dobila celo 69 odstotkov pozitivnih ocen. O njenem delu priča tudi dejstvo, da ji dosežke priznavajo celo politični nasprotniki.