Galerija
Paraolimpijka pri štiridesetih končala življenje z evtanazijo
Belgijka Marieke Vervoort je pobirala medalje na paraolimpijskih igrah v Londonu in v Riu, a ni več prenesla hudih bolečin.
Šport in tekmovanja so bili zanjo neke vrste zdravilo. FOTO: Yasuyoshi Chiba/AFP
Marieke Vervoort je včeraj zvečer, potem ko ji je neozdravljiva degenerativna mišična bolezen že preveč otežila življenje, »izbrala svojo možnost«, kot so zapisali v sporočilu za javnost v njenem domačem mestu Diest v Belgiji, in se z zdravniško pomočjo za vedno rešila trpljenja, danes poroča BBC. Takšen konec je sicer napovedovala že konec leta 2017, a si je takrat premislila.
Vervoortova je bila sicer uspešna paraolimpijska športnica v šprintu na invalidskem vozičku. Na paraolimpijskih igrah v Londonu leta 2012 je v svoji kategoriji osvojila zlato medaljo na 100 in srebrno na 200 metrov, štiri leta pozneje v Riu pa srebrno medaljo na 400 in bronasto na 100 metrov. Toda vso njeno tekmovalno kariero so jo zaradi bolezni spremljale hude bolečine in težave.
Kot je leta 2016 dejala v intervjuju za radio BBC, se je pogosto počutila zelo, zelo slabo, dobivala je epileptične napade, jokala in kričala je od bolečin in ves čas je morala jemati močna protibolečinska zdravila. »Včasih me ljudje sprašujejo, kako lahko ob vseh teh bolečinah in zdravilih, ki razžirajo moje mišice, z nasmeškom dosegam tako dobre športne rezultate. Ampak zame sta šport in tekmovanje na invalidskem vozičku neke vrste zdravilo,« je dejala takrat.
Toda tudi šport je postal premalo učinkovito zdravilo in Vervoortova je izkoristila v Belgiji legalizirano možnost evtanazije. Sicer je zato, ker jo je bolezen zelo obremenjevala, že leta 2008 podpisala izjavo, da lahko zdravniki njeno življenje milostno končajo, če ne bo več zmogla živeti, a ji je očitno prav šport pomagal vzdržati še več kot desetletje. O samem podpisu izjave pa je dejala, da jo je to pomirilo. »Vedela sem, da ko mi bo dovolj vsega, imam te papirje.« In zdaj ji je bilo dovolj.
Belgija je sicer ena redkih držav, ki so povsem uzakonile evtanazijo. Poleg nje je ta legalizirana še na Nizozemskem, v Luksemburgu in v Kanadi, v razvpiti Švici pa je dovoljena le zdravniška pomoč pri samomoru, ko bolnik ob asistenci zdravnika sam vzame sredstvo, ki konča njegovo življenje. Po uzakonitvi evtanazije leta 2002 število tistih, ki se v Belgiji odločijo za evtanazijo, nenehno narašča. V zadnjem bienalnem poročilu nadzorne komisije iz leta 2018 poročajo o 2028 primerih v letu 2016 in 2309 primerih v letu 2017.
Vervoortova je bila sicer uspešna paraolimpijska športnica v šprintu na invalidskem vozičku. Na paraolimpijskih igrah v Londonu leta 2012 je v svoji kategoriji osvojila zlato medaljo na 100 in srebrno na 200 metrov, štiri leta pozneje v Riu pa srebrno medaljo na 400 in bronasto na 100 metrov. Toda vso njeno tekmovalno kariero so jo zaradi bolezni spremljale hude bolečine in težave.
Jokala in kričala je od bolečin
Kot je leta 2016 dejala v intervjuju za radio BBC, se je pogosto počutila zelo, zelo slabo, dobivala je epileptične napade, jokala in kričala je od bolečin in ves čas je morala jemati močna protibolečinska zdravila. »Včasih me ljudje sprašujejo, kako lahko ob vseh teh bolečinah in zdravilih, ki razžirajo moje mišice, z nasmeškom dosegam tako dobre športne rezultate. Ampak zame sta šport in tekmovanje na invalidskem vozičku neke vrste zdravilo,« je dejala takrat.
Marieke Vervoort je na paraolimpijadi v Riu z nasmeškom sprejela srebrno medaljo v šprintu za ženske na invalidskem vozičku na 400 metrov. A za nasmeškom je bilo neznosno trpljenje. FOTO: Yasuyoshi Chiba/AFP
Bilo ji je dovolj trpljenja
Evtanazija je uzakonjena le v Belgiji, na Nizozemskem, v Luksemburgu in v Kanadi.
Toda tudi šport je postal premalo učinkovito zdravilo in Vervoortova je izkoristila v Belgiji legalizirano možnost evtanazije. Sicer je zato, ker jo je bolezen zelo obremenjevala, že leta 2008 podpisala izjavo, da lahko zdravniki njeno življenje milostno končajo, če ne bo več zmogla živeti, a ji je očitno prav šport pomagal vzdržati še več kot desetletje. O samem podpisu izjave pa je dejala, da jo je to pomirilo. »Vedela sem, da ko mi bo dovolj vsega, imam te papirje.« In zdaj ji je bilo dovolj.
Evtanazija je uzakonjena v le štirih državah sveta
Belgija je sicer ena redkih držav, ki so povsem uzakonile evtanazijo. Poleg nje je ta legalizirana še na Nizozemskem, v Luksemburgu in v Kanadi, v razvpiti Švici pa je dovoljena le zdravniška pomoč pri samomoru, ko bolnik ob asistenci zdravnika sam vzame sredstvo, ki konča njegovo življenje. Po uzakonitvi evtanazije leta 2002 število tistih, ki se v Belgiji odločijo za evtanazijo, nenehno narašča. V zadnjem bienalnem poročilu nadzorne komisije iz leta 2018 poročajo o 2028 primerih v letu 2016 in 2309 primerih v letu 2017.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji