V Nemčiji dohodki gospodinjstev še nikoli niso bili tako neenakomerno in nepravično razdeljeni kot so zdaj, v svojem poročilu trdijo strokovnjaki nemškega gospodarsko-socialnega inštituta (WSI) fundacije Hans Böckler. Poročilo, ki mu nekateri drugi strokovnjaki oporekajo, danes povzema časopis
Die Welt.
Koeficient Gini na najvišji vrednosti
Najslabše plačani v Nemčiji dobivajo čedalje manjši delež skupnega dohodka. FOTO: Fabrizio Bensch/Reuters
Po izračunih omenjenega inštituta je koeficient Gini, ki meri enakomernost porazdelitve razpoložljivega dohodka med gospodinjstvi v državi, leta 2016 z vrednostjo 0,295 dosegel najvišjo vrednost doslej in je znak naraščajoče socialne neenakosti v Nemčiji. Če bi bil koeficient Gini 0, bi bili dohodki idealno enakomerno porazdeljeni, če bi imel vrednost 1, pa bi vse dohodke dobilo eno samo gospodinjstvo ali en sam človek. Izračunana vrednost koeficienta torej pomeni, da je v primerjavi s prejšnjimi leti bolje plačanim pripadel večji delež dohodka, manj plačanim pa manjši, zato se razlike med najbolje in najslabše plačanimi povečujejo, ugotavljajo v inštitutu WSI.
Preusmerjanje dohodkov k najbolje plačanim
Bogati v Nemčiji dobivajo vedno večji delež skupnega dohodka. FOTO: Michael Dalder /Reuters
Po mnenju strokovnjakov tega inštituta je razlog za naraščanje razlik to, da so od naraščajočih dohodkov kapitala in podjetij profitirale samo najbolje plačane skupine in tako za seboj pustile veliko večino nemških gospodinjstev z nižjimi dohodki. Raziskovalci svoje trditve o naraščajoči neenakosti prav tako utemeljujejo s podatkom, da narašča tudi število oziroma delež nemških gospodinjstev, ki živijo pod pragom revščine, ki v tej državi znaša 60 odstotkov povprečnega dohodka. Leta 2010 je bilo pod tem pragom 14,7 odstotka vseh nemških gospodinjstev, leta 2016 pa že 16,7 odstotka.
Neenakost narašča že od leta 1991
»Proti mestu bogatašev,« piše na transparentu protestnikov, ki so letos v Berlinu nasprotovali nebrzdanim podražitvam najemnin in stanovanj. FOTO: Christian Mang/Reuters
Naraščanje neenakosti v višini dohodkov gospodinjstev nemška statistika sicer ugotavlja že od leta 1991. O hitrem porastu razlik do leta 2005 so si nemški raziskovalci edini, o poznejšem dogajanju pa so mnenja deljena in se vsi ne strinjajo z inštitutom WSI, ki je blizu nemškemu sindikalnemu gibanju.
Andreas Peichl z münchenskega inštituta IFO tako trdi, da je zadnji porast koeficienta Gini le posledica velikega dotoka migrantov med letoma 2014 in 2016 in s tem občutnega povečanja števila gospodinjstev z najnižjimi dohodki ali sploh brez njih. Po njegovem mnenju pa se sicer razlike med dohodki slabše plačanih in dobro plačanih niso bistveno spremenile. Podobno trdi tudi
Judith Nieheues iz Inštituta nemškega gospodarstva v Kölnu, ki je bliže delodajalcem.
Komentarji