Nato in Afganistan: »Morali bomo potegniti veliko naukov«

»Kar smo videli v zadnjih tednih, je bil vojaški in politični kolaps,« je dogajanje v Afganistanu opisal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Predvsem ga je presenetila hitrost tega kolapsa.

Nato je bil po Hindukušem skoraj dve desetletji. Največje število zavezniških sil je bilo višje od 100.000. V zadnjih letih se je hitro zniževalo. Po lanskem sporazumu ZDA s talibi, da do letošnjega maja odidejo iz Afganistana, so se zaveznice strinjale, da bodo sledile ameriški odločitvi. »Končanje vojaške misije ni bilo lahko. Soočeni smo bili z resno dilemo: zapustiti in tvegati, da bodo talibi spet prevzeli nadzor. Ali ostati in tvegati vnovične napade in časovno neomejeno bojno misijo,« je povedal Norvežan.   



Položaj v Afganistanu je ocenil kot skrajno resen in nepredvidljiv. Nato naj bi se osredotočil na varen odhod osebja zavezniških in partnerskih držav, pa Afganistancev, »ki so nam pomagali«. Na letališču v Kabulu deluje okoli 800 pripadnikov Natovega civilnega osebja, ki omogoča njegovo delovanje z nadzorom prometa, preskrbo z gorivom, komunikacijami. Na današnjem zasedanju Severnoatlantskega sveta so države napovedale, da bodo poslale več letal. Od talibov pričakuje, da spoštujejo in omogočijo varen odhod vseh, ki želijo zapustiti državo.     

»Nikoli hoteli ostati v za vedno«

»Nikoli nismo hoteli ostati v Afganistanu za vedno,« je pojasnjeval Stoltenberg. Del afganistanskih sil se je po njegovem mnenju pogumno bojeval, a ni mogel zavarovati države. »Kajti, na koncu, se afganistanskemu političnemu vodstvu ni uspelo postaviti proti talibom in doseči mirno rešitev, ki si jo Afganistanci brezupno želijo. Ta neuspeh afganistanskega vodstva je vodil do tragedije, ki smo ji priča danes,« je ocenil Stoltenberg. Eno od vprašanj je, zakaj se afganistanska vojska ni bilo postavila po robu talibom.    

A Nato bo potreboval samokritiko. »Kljub znatnim naložbam in žrtvovanju v dveh desetletjih je bil kolaps hiter in nenaden. Veliko naukov bomo morali potegniti,« je povedal. Priznati pa bi morali tudi dosežke, je prepričan. Zaveznice in partnerji o po 11. september 2001 šli v Afganistan, da dežela ne bi bila več zatočišče za mednarodne teroriste. Terorističnih napadov na zaveznice, ki bi bili izpeljani iz Afganistana, ni bilo več. Zrasla je nova generacija moških in žensk, ki je dobila izobrazbo, se vključila v politične procese, vodila podjetja in uživala živahno medijsko sceno, je Stoltenberg našteval dosežke.