Milijan Brkić med oltarjem in bordelom

Tokrat je vse kazalo, da se namestnik predsednika HDZ in podpredsednik sabora Milijan Brkić Vaso ne bo izognil kazni. Najprej se je izvedelo, da mu je njegova poročna priča Blaž Curić razkril podatke iz policijske preiskave glede lažnih sms sporočil, ki jih je v obrambo dveh najbolj znanih hrvaških ubežnikov Zdravka Mamića in Ivice Todorića izdelal bivši policijski informatik Franjo Varga. Čez čas pa se je izvedelo še to, da je Curić Brkiću kot namestnik načelnika policije posredoval tudi podatke iz ene od policijskih preiskav.



Ko je policija leta 2011 sprožila akcijo razkrivanja elitne prostitucije, je namreč Brkić poklical zvodnico in jo obvestil, da proti njej poteka policijska preiskava. O Brkićevem oviranju policijske akcije je bilo obveščeno tudi državno tožilstvo, a proti njemu kljub vsemu nikoli niso sprožili preiskave. Namesto tega so na hitro organizirali sojenje in organizatorjem prostitucije  izrekli blage pogojne kazni. Čeprav se je govorilo, da je bilo v vse skupaj vpletenih na desetine podjetnikov, sodnikov, policistov, politikov in drugih javnih oseb, ki naj bi obiskovali hrvaške prodajalke ljubezni, sta se v javnosti pojavili samo imeni košarkarja Tonija Kukoča in zagrebškega člana mestne uprave Zvonimirja Šostarja.

Zdaj ko se je izvedelo tudi za Brkićevo vlogo pri »oviranju pravice«, je državni tožilec pred odborom sabora najprej obljubil obnovitev celotnega primera, nato pa je v popoldanskih urah sporočil, da po vsej verjetnosti ne bo prišlo do obsežne preiskave. Spisa, ki bremeni Brkića, preprosto ni. Sporočili so, da je spis izginil, pri vsem skupaj pa je še toliko bolj čudno pojasnilo, kako je izginil. Menda se je izgubil med selitvijo občinskega državnega tožilstva. Tega seveda nihče ne verjame.



Medtem ko se v javnosti sprašujejo, ali je spis ukradel sam Brkić, ali pa morda katera od uglednih strank, pa se pojavljajo nove podrobnosti iz Brićevega življenja, ki zgovorno pričajo o šibkosti hrvaških represivnega aparata, ki se ga že več desetletij zlorablja za politične obračune.

Brkić je vojni veteran, ki zaradi svojega junaštva – med drugim je pet ur reševal ranjenega soborca – med branitelji uživa izjemno spoštovanje. V vojni potrjeno bratstvo v orožju se je nadaljevalo tudi v miru. Že upokojeni Brkić tako leta 2003 ni hotel aretirati pozneje obsojenega vojnega zločinca Mirka Norca. Po zamenjavi  oblasti leta 2005 se je vrnil med obveščevalce in postal desna roka bodočega predsednika HDZ in nesojenega premiera Tomislava Karamarka. Ves ta čas se je predstavljal kot vernik, ki so mu »Bog, vera in domovina« na prvem mestu, za vsak primer pa je imel v telefonu še številko zvodnice.



S katoliško cerkvijo je sodeloval tudi v pozneje propadli Karlovški banki – s tem da je pohlepna Cerkev, ki je računala na 11-odstotne obresti, ostala brez polovice od skupno vloženih treh milijonov evrov, podjetnemu Brkiću pa je uspelo dobiti posojilo v znesku 560.000 evrov na trideset let, ki pa ga je nato vrnil v štirih letih. Poskušal je uveljaviti tudi akademsko napredovanje, a mu to ni uspelo, saj se je izkazalo, da je njegovo diplomsko delo ponaredek.

Brkić je kot drugi mož HDZ odigral ključno vlogo v kampanji sedanje predsednica Kolinde Grabar Kitarović, pravočasno se je odmaknil od Karamarka in navidezno podredil Andreju Plenkoviću, ko se premier znašel v sporu s skrajno desnico in vojnimi veterani, pa je Brkić zavzel svoje staro stališče.



Hkrati se na naslovnicah medijev pojavljajo nove in nove podrobnosti o njegovih kaznivih in drugih nesprejemljivih dejanjih. Te dni se je izvedelo, da je povezava med njim in ponarejevalcem Vargo, pa tudi s Tomislavom Karamarkom veliko bolj trdna, kot se je domnevalo, saj so vsi trije v istem času zapustili policijo. Zanimivo je tudi to, da je bil Varga za svoje ponarejevalske storitve plačan tudi z računa GNK Dinama, ki je sicer registriran kot združenje občanov, dejansko pa je v lasti Zdravka Mamića.



Kaj je mogoče sklepati iz Brkićevega primera? Nič drugega kot to, da na Hrvaškem še vedno obstaja vzporedni represivni aparat, ki nadzoruje policijske, obveščevalne in pravosodne strukture. Ustanovil ga je Gojko Šušak, ki je bil med vojno obrambni minister in ki je še danes zelo močan. Kako bi sicer bilo mogoče, da ima Brkićeva poročna priča Blaž Curić, ki dobiva 1500 evrov invalidske pokojnine, z dodatki za pogodbeno delo in dnevnicami plačo, kakršno ima premier.

Z morebitnim odhodom Brkića iz politike, ta sistem zagotovo ne bo zamrl, je pa tudi vprašanje, komu bi to ustrezala, glede na to, da Brkić še vedno molči. Kajti če se bo odločil spregovoriti, bo zagotovo nastal kaos, kakršnega še ni bilo.