Niso samo porazi tisti, ki jih spremljajo solze in duševni zlomi. Znati je treba prenašati tudi zmage, ki preizkušajo moč duše.

Galerija
Protivladni kolesarski protesti v Ljubljani, maj 2020. FOTO: Blaž Samec/Delo
V nadaljevanju preberite:
Ko smo v četrtek po vsej zemeljski obli zaznamovali svetovni dan kolesa, se je verjetno vsakemu od nas zdelo, da vidi v tem preprostem, pa vendar tako filozofskem prevoznem sredstvu simbol našega časa. S kolesom proti pandemiji! S kolesom proti podnebnim spremembam! S kolesom proti korupciji! Na kratko povedano: moramo vrteti pedale, da bi obdržali ravnotežje, in to tako telesno kot duševno, da bi napredovali tako v oblikovanju sedanjosti kot v ustvarjanju prihodnosti, da bi globoko vase zajeli vse, mimo česar se premikamo. Nekaj od tega bomo pustili za seboj, nekaj ponesli v nedrih, zato je treba tudi to spraviti v ravnovesje, da bi imeli pravo in uravnoteženo predstavo sveta, v katerem živimo.
Kolo je ta teden metafora odprte zavesti in neprestanega gibanja.