Kirchnerizem se vrača v Argentino

Ob čedalje silovitejših učinkih gospodarske krize – teh Argentinci niti ne štejejo več – se na jutrišnjih volitvah obeta vrnitev peronizma. Največ glasov bo predvidoma zbral predsedniški kandidat Alberto Fernández, ki kandidira z znanim imenom argentinske politike, nekdanjo predsednico in tokrat podpredsedniško kandidatko Cristino Fernández de Kirchner.

Konec mandata predsednika Mauricia Macrija, ki je vodil Argentino zadnja štiri leta, je zaznamovalo nezadovoljstvo zaradi čedalje večje gospodarske krize, ki prav tako uokvirja diskurz razprave o volitvah. Čeprav je Macri pred leti prepričal volivce tudi z obljubo, da jih bo popeljal iz revščine, je v državi vse več revnih ljudi, stanje je vsak mesec slabše. Ne le da so čedalje bolj revni že tako revni, čedalje težje živi tudi srednji razred. V začetku letošnjega leta je živelo pod pragom revščine 35 odstotkov Argentincev, povišal se tudi delež najbolj obubožanih, tistih, ki si, denimo, ne morejo privoščiti niti hrane.



Tako slabih statističnih podatkov ni bilo od leta 2007, je za Delo komentirala novinarka argentinskega časopisa La Nacion María Ayuso in opozorila, da v revščini živi polovica otrok, starih do 14 let. Da je v Argentini zares hudo, da državo duši skokovita inflacija ob devalvaciji argentinskega pesa, potrjuje tudi informacija, da je moral Macri, sicer naklonjen svobodnemu trgu, omejiti menjavo pesov za stabilnejše tuje valute (ameriške dolarje) ter preložiti odplačevanje rekordnega, več kot 50 milijardnega posojila, ki ga je Argentina lani prejela od Mednarodnega denarnega sklada. A če mu nasprotniki očitajo zatekanje k neoliberalnim prijemom, škodljivim za družbo, Macri vztraja, da je sedanja gospodarska kriza posledica nekompetentnosti predhodnih vlad, ki sta jih vodila tudi predvidena zmagovalca jutrišnjih volitev – sorodstveno nepovezani dvojec Fernández-Fernández.
 

Nove stare izbire?

Ker so argentinski volivci polarizirani, približno tretjina je naklonjena peronizmu, sinonimu za populistične socialne politike nekdanjega predsednika Juána Peróna, tretjina pa bo vselej glasovala proti njim, peronistični predsedniški kandidat Alberto Fernández, ki je kot vodja kabineta ministrov služil v času vlade Néstorja Kirchnerja med letoma 2003 in 2007, s funkcije pa se je zaradi nesoglasij poslovil kmalu po nastopu predsednice Cristine Fernández de Kirchner, ni obljubil prevelikih sprememb.



»Peronistična veja je precej zmerna, volivcem ponuja spravo, združevanje; ker je država v slabem stanju, prav tako ne razpravlja o neuresničljivih obljubah,« je pojasnil publicist José Natanson iz Buenos Airesa. Čeprav ali prav zato, ker je Cristina Fernández de Kirchner, med drugim jo obtožujejo koruptivnega ravnanja, prepustila predsedniško funkcijo manj obremenjenemu Albertu Fernándezu, ni mogoče napovedati, ali se bo nova (stara) peronistična vlada lahko ukvarjala s problemi države.
 

Mladi si želijo odločnosti

Nezadovoljstvo s stanjem gospodarstva in politike – Argentina, vsaj tako se zdi, med drugim zaradi trgovinskega primanjkljaja, doživlja krizo ne glede na to, kdo jo vodi – se pri vseh ne kaže z brezbrižnostjo. Čeprav je prepričljiva večina mladih med 16. in 24 letom, ki predstavljajo dobro petino volivcev 44-milijonske Argentine, neodločena, koga bo podprla na jutrišnjih volitvah, statistični podatki analitikov javnega mnenja Ipsos kažejo, da si mladi ne glede na to želijo odločnega reševanja težav. Medtem ko vsak drugi od bodočega voditelja pričakuje, da bo znal obravnavati problem naraščajoče revščine, denimo dve tretjini mladih pričakujeta od nove vlade odločno stališče o pravici do zakonite, varne in brezplačne prekinitve nosečnosti – vprašanja, ki v zadnjih letih razdvaja že tako polarizirano javnost.