Kaj vse se lahko zgodi 31. oktobra

Vladajoča britanska konservativna stranka nima enotnega mnenja o tem, kaj bi se moralo zgoditi 31. oktobra, ko mora Združeno kraljestvo potrditi sporni ločitveni sporazum o brexitu, zaprositi za nov odlog izstopa oziroma EU zapustiti brez dogovora. 

Britanska vlada je že dvakrat prestavila datum izstopa, ki je bil sprva določen za 29. marec, in po vsej verjetnosti bi ga še tretjič, če bi se Theresa May obdržala na premierskem položaju oziroma če konservativci ne bi čutili pritiskov v obliki padajoče volilne podpore. Oba dejavnika sta v zadnjih tednih po mnenju strokovnjakov in analitikov bistveno povečala verjetnost, da bo država iz EU izstopila na neurejen način.
 

Tehtanje posledic

Izstop brez dogovora je od začetka pogajanj privzeta možnost, če se London in Bruselj ne bosta dogovorila o podrobnostih ločitve. Theresa May je scenarij »no deal« dolgo omenjala kot realno alternativo brexitu »s slabim dogovorom«, a kot se je izkazalo, z grožnjo nikoli ni mislila resno.

Kandidati za njenega naslednika so po pričakovanjih zavzeli različna stališča, do kdaj bi morala država ostati del EU, pri čemer nihče od njih ni priznal, da odločitev o tem ne bo odvisna zgolj od prihodnjega predsednika vlade, temveč tudi od evropske sedemindvajseterice, ki bo presodila, ali je vnovična odložitev brexita v njenem interesu. Še najmanjšo vlogo pri tem bo odigral britanski parlament, ki je že pred časom sprejel zakonodajo za uresničitev brexita brez dogovora.

Te realnosti se očitno zaveda tudi Boris Johnson, ki vztraja, da si niti država niti konservativna stranka ne moreta privoščiti nove odložitve izstopa in da mora Združeno kraljestvo 31. oktobra zapustiti EU z dogovorom ali brez. Čeprav nekdanji zunanji minister in glavni favorit za naslednika Therese May še vedno omenja možnost sklenitve dogovora z EU, je vprašanje, ali ni v resnici vnaprej obupal nad obnovitvijo pogajanj o brexitu.

 

Tudi zaradi tega se je Ivan Rogers, nekdanji veleposlanik Združenega kraljestva v Uniji, ta teden pridružil strokovnjakom in analitikov, ki napovedujejo, da bo država jeseni najverjetneje izstopila iz EU brez dogovora. Karierni diplomat je med javnim nastopom napovedal, da bo naslednji premier verjetno še enkrat poskusil prepričati EU o spremembi ločitvenega sporazuma, pri čemer bo iz njega hotel izključiti sporno irsko varovalo. Unija bo takšen predlog zavrnila, kar bo po Rogersovem mnenju zgolj okrepilo položaj konservativcev, ki poleg uresničitve referendumskega izida izpred treh let vseskozi razmišljajo o prihodnjih parlamentarnih volitvah.
 

Jutri znana finalista

Kandidati za prihodnjega voditelja konservativcev, ki zagovarjajo izstop 31. oktobra, so v tem pogledu v bistveni prednosti pred tistimi, k bi z njim radi še nekoliko odlašali. To je potrdil tudi današnji tretji krog volitev, v katerem je Johnson znova prejel največ glasov konservativnih poslancev, 143 od skupno 313, minister za mednarodni razvoj Rory Stewart, ki je kot edini izmed peterice kandidatov kategorično nasprotoval brexitu brez dogovora, pa je bil iz tekme izločen.

Jutri sta predvidena še dva kroga volitev, ki bosta določila končna finalista. Za finalni dvoboj z Johnsonom se potegujejo zunanji minister Jeremy Hunt, okoljski minister Michael Gove in notranji minister Sajid Javid.