Neomejen dostop | že od 9,99€
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je danes v evropskem parlamentu poudaril, da je v Libanonu razseljenih že 20 odstotkov prebivalcev, ter pozval k prekinitvi ognja. Libanonu je treba zagotoviti pomoč, da bi preprečili nadaljnjo eskalacijo, pa mora po njegovem libanonski politični razred vzpostaviti delujočo državo.
»Zdaj je trenutek resnice, da vidimo, ali smo res sposobni pomagati Libanonu, predvsem pa mora libanonski politični razred prevzeti nadzor nad državo,« je v razpravi o stopnjevanju nasilja na Bližnjem vzhodu in razmerah v Libanonu poudaril Borrell.
Razmere se slabšajo, saj izraelske sile bombardirajo Libanon, vstopile so na libanonsko ozemlje. Prizadetih je na stotisoče ljudi, razseljenih je približno 20 odstotkov libanonskega prebivalstva, 150.000 ljudi je zbežalo v Sirijo, 2000 je smrtnih žrtev izraelskih napadov, je dejal.
Po njegovem je treba doseči premirje z diplomatskimi sredstvi ter zagotoviti materialno in človekoljubno pomoč Libanonu, ki pa mora izvoliti predsednika države in vzpostaviti delujočo državo. Zavzel se je za podporo libanonski vojski. Poudaril je tudi, da mirovna misija ZN Unifil na jugu Libanona potrebuje širši mandat, kar se v tem trenutku ne zdi realno. »Če sile ZN ne bodo okrepljene, bo težko preprečiti, da bi Libanon postal nova Gaza,« je opozoril Borrell.
Evropski poslanci so v razpravi pozivali tako h končanju izraelskih napadov v Libanonu kot v Gazi, se zavzeli za vrnitev talcev, ki jih je zajel Hamas, pa tudi, da mora EU še naprej trdno stati ob strani Izraelu.
V razpravi sta sodelovala tudi evroposlanca iz Slovenije Matjaž Nemec (S&D/SD) in Milan Zver (EPP/SDS).
Od brutalnega napada Hamasa na Izrael pred letom dni je celoten Bližnji vzhod po Nemčevih besedah zajela nočna mora. Vsak dan umira preveč nedolžnih ljudi, mednarodno pravo in institucije umirajo pred našimi očmi, je opozoril in poudaril, da Evropa in ZDA ne smeta več pošiljati orožja v Izrael.
»Potrebno je premirje na vseh frontah, in to zdaj,« je dejal Nemec. Če bi Izrael sprejel mir, bi se talci lahko vrnili domov in vojna bi se lahko končala. Če se to ne bo zgodilo, pa je treba po njegovem prepričanju uvesti sankcije proti Izraelu, prekiniti pridružitveni sporazum z Izraelom in sankcionirati ekstremiste na vseh straneh, vključno z izraelsko vlado.
Zver pa je poudaril, da je vojna s Hezbolahom le ena od posledic napada Hamasa na Izrael pred letom dni. »V zadnjem letu je na Izrael priletelo 13.200 raket iz Gaze, 12.400 iz Libanona, 4000 iz Irana, od tega več kot pol balističnih, 180 iz Jemna, 60 iz Sirije, in potem nekateri pravite, da je Izrael agresor,« je opozoril. Resnični agresor je po njegovem mnenju iranski režim, ki spodbuja teroristične in vojne operacije v regiji in širše.
Borrellov mehki nastop do Irana je bil po Zverovih besedah napačen. EU mora zato storiti troje: obnoviti sankcije proti iranskemu režimu, iransko revolucionarno gardo uvrstiti na seznam terorističnih organizacij ter podpirati iransko opozicijo.
Izraelska vojska je ponoči in zjutraj nadaljevala napade na Bejrut. Kot trdi Izrael, je ubila še enega poveljnika Hezbolaha. Šiitsko gibanje je medtem izstrelilo več raket nad Izrael. Nadaljuje se tudi obstreljevanje Gaze, kjer je bilo v ponedeljek ubitih najmanj 77 ljudi.
Izrael je v ponedeljek in danes znova ciljal gosto naseljena južna predmestja Bejruta, hkrati pa obstreljuje jug Libanona. Kot navaja katarska televizija Al Džazira, je Izrael doslej odredil evakuacijo 130 mest in vasi na jugu države, številni Libanonci, ki so v prestolnico zbežali z juga, pa so zdaj znova podvrženi napadom.
Izrael vztraja, da cilja gibanje Hezbolah. Enega izmed njihovih poveljnikov so po lastnih navedbah ubili v ponedeljkovem napadu na Bejrut. Hezbolah je medtem izstrelil več raket nad sever Izraela, kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, pa so ciljali tudi oporišče pri Tel Avivu. Poročil o morebitni škodi ali žrtvah ni.
Ob stopnjevanju napetosti med Izraelom in Hezbolahom pa ne pojenjajo napadi v Gazi, kjer so izraelske sile v ponedeljek ubile najmanj 77 ljudi.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji