Inflacija je eden ključnih ekonomskih kazalnikov, ki vpliva na kupno moč prebivalstva in gospodarsko stabilnost države. Na Hrvaškem je letna stopnja inflacije v januarju 2025 znašala štiri odstotke. S tem je splošni dvig cen porasel že četrti mesec zapored. Po podatkih Državnega zavoda za statistiko (DZS) je inflacija, ki je bila merjena s harmoniziranim indeksom potrošniških cen (HICP), v istem obdobju dosegla pet odstotkov, kar je najvišja stopnja na celotnem na območju z evrom, piše Jutranji list.

Najvišja inflacija na Hrvaškem, v Belgiji in na Slovaškem

Glavna komponenta indeksa inflacije na Hrvaškem so storitve. Njihove cene so se povečale za 6,3 odstotka, hrana, pijača in tobak so se dvignili za 4,7 odstotka, energija pa se je povečala za 4,5 odstotka. Cene industrijskih neprehrambenih proizvodov brez energije so porasle le za 0,5 odstotka. Na mesečni ravni so cene energije narasle za 2,2 odstotka, storitev za 1,4 odstotka, medtem ko so cene hrane, pijače in tobaka narasle za en odstotek, navaja DZS. Nasprotno so cene industrijskih neprehrambnih proizvodov brez energije padle za 3,4 odstotka.

V primerjavi z drugimi državami na območju z evrom je bila povprečna letna stopnja inflacije na Hrvaškem v januarju 2025 2,5 odstotna. Po Hrvaški, ki je dosegla najvišjo inflacijo, so sledile Belgija s 4,4 odstotka, Slovaška s 4,1 odstotka, Avstrija s 3,5 odstotka in Litva s 3,4 odstotka. Te razlike kažejo na raznolikost inflacijskih pritiskov med državami članicami, kar je lahko posledica različnih gospodarskih razmer in ukrepov ekonomske politike.

Cene se da prilagoditi 

Trgovske marže so ključni dejavnik, ki vpliva na končne cene izdelkov na policah trgovin. Povprečne bruto osnovne marže v trgovinskem sektorju se gibljejo okoli 30 odstotkov, kar pomeni, da trgovci v povprečju dodajo približno tretjino vrednosti na ceno izdelkov. Kljub temu je končna neto profitna marža, ki predstavlja dejanski dobiček po vseh stroških, precej nižja in se v povprečju giblje med dvema in tremi odstotki. To je bistveno manj kot pri primerljivih trgovcih na evropskem trgu.

Ena izmed trgovskih verig je pred kratkim napovedala dodatno znižanje cen za 250 izdelkov, v povprečju za približno deset odstotkov, pri nekaterih izdelkih celo do 30 odstotkov, piše Jutranji list. Ukrep za znižanje cen je bil dosežen s sodelovanjem med trgovci, dobavitelji in distributerji, kar kaže na možnost prilagoditve cen skozi celotno verigo oskrbe.

Trgovske marže niso edini faktor

Trgovinski sektor ima pomembno vlogo tudi v zaposlovanju, saj zaposluje več kot 22 odstotkov delovne sile. Poleg tega potrošnja, ki jo spodbuja ta sektor, prispeva približno šest odstotkov k rasti bruto domačega proizvoda (BDP). Kljub temu se hkrati soočamo s padcem proizvodnje in izvoza, kar zahteva posebno pozornost pri spremljanju gibanja potrošnje.

Pomembno je tudi omeniti pomen ciljanih ukrepov za zaščito ranljivih skupin potrošnikov. Trgovci in oblikovalci politik se zavzemajo za usmerjene ukrepe, ki bi pomagali upokojencem in ljudem z nizkimi dohodki. Čeprav se delež družinskega proračuna, namenjenega za hrano, zmanjšuje zaradi rasti plač, so ciljani transferji in pomoč ranljivim skupinam še vedno ključni. Marže trgovskih verig se v zadnjih letih niso bistveno spreminjale, kar kaže na stabilnost v tem segmentu, kljub naraščajočim stroškom dela, distribucije in osnovnih surovin.

Trgovske marže, čeprav pomembne, niso edini dejavnik, ki vpliva na končne cene izdelkov. Upoštevati je treba celotno verigo oskrbe in stroške, ki nastajajo v tem procesu. Obenem je treba zagotoviti ciljanje ukrepe za zaščito najbolj ranljivih skupin potrošnikov.

Slovenija in Hrvaška

Razlike v cenah potrošniške košarice med Slovenijo in Hrvaško so prav tako opazne. Na Hrvaškem so nekatere kategorije izdelkov dražje, druge pa cenejše v primerjavi s Slovenijo. Podatki Agencije za varstvo konkurence (AZTN) kažejo, da so cene štirih kategorij izdelkov nekoliko narasle, štirih nekoliko padle, preostale pa so ostale na isti ravni. To razkriva kompleksnost cenovne dinamike in vpliv različnih dejavnikov na trge v obeh državah.

Inflacija ostaja pomemben izziv za oblikovalce politik, saj vpliva na življenjske stroške prebivalstva in gospodarsko stabilnost. Razumevanje gibanja cen in primerjava med državami omogočata boljše prilagajanje ukrepov za obvladovanje inflacijskih pritiskov.