Vrh EU z vrsto ukrepov proti Belorusiji

Ko so se voditelji držav članic včeraj zvečer zbrali na izrednem vrhu, je bila EU na preizkušnji. Se lahko hitro in odločno odzove na akcijo brez primere, kot je prisilni pristanek potniškega letala, ki je letelo med Atenami in Vilno, glavnima mestoma dveh držav članic?

»Na mizi bodo sankcije,« je pred začetkom vrha povedal predsednik evropskega sveta Charles Michel. Za sinočnjo delovno večerjo so bile že tako predvidene mednarodne teme, predvsem strateška razprava o odnosih z Rusijo, a je bilo vse drugo v senci ravnanja režima Aleksandra Lukašenka, ki je obravnavan kot velik mednarodni incident. Michel je pojasnjeval, da je prisilni pristanek ogrožal tako življenja civilistov kot tudi varnost civilnega letalstva. Tudi voditelji držav članic so prišli v Bruselj s podobnimi sporočili. Posebno odločne zahteve so prišle, kot običajno, z vzhoda Unije.





Litva je že čez dan prepovedala vzlete z njihovih letališč ali pristanke nanje skozi beloruski zračni prostor. Litovski predsednik Gitanas Nausėda je ob prihodu v bruseljsko palačo Europa pojasnil, da je bilo Ryanairovo letalo prisiljeno pristati v Minsku s pomočjo dveh migov 29 in helikopterja Mi-24. Vzrokje bila navzočnost novinarja na krovu. Ravnanje je primerjal z državnim terorizmom, usmerjenim proti EU. »Čas retorike in glasnih nastopov dejanj je minil. Potrebujemo jasna dejanja, da se spremeni vzorec delovanja tega nevarnega režima,« je povedal Nausėda.

Neverodostojne razlage iz Minska

EU je glede prisilnega pristanka letala v Minsku na pogovor poklicala beloruskega veleposlanika Aleksandra Mihneviča. Ob najostrejši obsodbi dejanja so veleposlaniku v Bruslju sporočili tudi, da je ravnanje beloruskih oblasti še en očiten poskus utišanja opozicijskih glasov. Vsi so za takojšnjo izpustitev novinarja Romana Protaseviča, zaradi katerega so beloruski organi letalo prisilno preusmerili na letališče v Minsku. »Vse druge razlage za pristanek so povsem neverodostojne,« je ob prihodu na vrh povedala nemška kanclerka Angela Merkel.



Kot ukrepe EU je kanclerka omenila sankcije za odgovorne posameznike, omejitve za družbo Belavia, mednarodno preiskavo. Ravnanje so marsikje v Evropi, tudi v Parizu (državni sekretar za EU Clément Beaune), razglasili za – državno piratstvo. Ukrepe bi lahko sprejeli proti podjetjem, ki financirajo režim. Unija je lani v treh krogih sprejela sankcije proti posameznikom in entitetam, vpletenim v zatiranje mirnih demonstrantov, opozicijskih politikov in časnikarjev. Ti ukrepi predvidevajo zamrznitev premoženja in prepoved potovanj v EU. Med kaznovanimi je že dolgoletni voditelj države Aleksander Lukašenko, ki je »pod zaščito« ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Jutri bo zadevo obravnaval Nato

Po politični odločitvi vrha za nove sankcije morajo biti konkretni ukrepi pripravljeni na nižji ravni. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je omenila, da so v EU pripravljene tri milijarde evrov v gospodarskem in naložbenem svežnju, ki bodo odmrznjene, ko bo Belorusija postala demokratična. Med razpravo na večernem zasedanju voditelji pri sebi niso smeli imeti elektronskih naprav, da so zagotovili zaupnost. Tudi Nato bo zadevo obravnaval jutri popoldne na sicer rednem zasedanju veleposlanikov.

V osnutku sklepov, pripravljenih za dvodnevni vrh, so voditelji obsodili nezakonito in izzivalno ravnanje Rusije proti EU, njenim državam članicam in širše. Poudarjajo enotnost in solidarnost EU pri takšnem ravnanju. Evropsko komisijo in visokega zunanjepolitičnega predstavnika Josepa Borrella pozivajo, naj do rednega junijska zasedanja pripravi poročilo o odnosih z Moskvo. Jutrišnja glavna tema bo prelomni podnebni sveženj Pripravljeni na 55, ki bo predlagan sredi julija. V evropski komisiji bodo po osnutku sklepa vrha predstavili njegove okoljske, ekonomske in socialne vplive.