Bruselj – Evropska unija kljub geografski bližini nima prepričljive strategije za odzivanje na sirsko krizo. Več let ima predvsem vlogo opazovalca. Njena cilja sta preprečevanje zaostrovanja krize in ponovni zagon mirovnega procesa.
Tudi redno zasedanje zunanjih ministrov EU v Luxembourgu dva dni po ameriških, britanskih in francoskih zračnih napadih na cilje v Siriji je bilo v znamenju takšnega položaja. Po pričakovanjih so obsodili ravnanje sirskega režima, ki spet uporablja kemično orožje, vključno z zadnjim napadom v Doumi. Izrazili so razumevanje za napade na njegove zmogljivosti za kemično orožje s ciljem preprečevanja njegove prihodnje uporabe proti sirskemu prebivalstvu.
EU je enotna. Nobena članica ni izrazila nasprotovanja napadu zaveznic na tarče v Siriji.
Sirski režim je po oceni EU od lanskega leta s podporo Rusije in Irana okrepil vojaške operacije, ne da bi se upošteval civilne žrtve. Obsodili so ofenzivo, ki je povzročila uničenje v Vzhodni Guti, in pozvali k prekinitvi letalskih napadov, predvsem v Idlibu in na jugu Sirije. Obžalovali so tudi, da je Rusija lani v Združenih narodih blokirala podaljšanje mandata skupnega preiskovalnega mehanizma, ki je preverjal odgovornost za uporabo kemičnega orožja v Siriji.
Nova priložnost za umiritev razmer
Unija bo sicer že prihodnji teden v Bruslju gostila konferenco o Siriji, na kateri bo več kot 70 delegacij. To bi bila po oceni visoke zunanjepolitične predstavnice EU
Federice Mogherini priložnost za zagon procesa pod vodstvom Združenih narodov. Ker je sirski režim do zdaj vedno zavračal resna pogajanja v Ženevi, Unija poziva Iran in Rusijo, naj izkoristita svoj vpliv v Damasku. Sam položaj, kakršen je nastal po sobotnih napadih treh držav z Zahoda, je razumljen kot spodbuda mirovnemu procesu.
Če ni del rešitve, potem je problem
Berlin in Pariz imata zanj novo pobudo. Nemški zunanji minister Heiko Mass je v Luxembourgu govoril o vrstnem redu: premirje, dostop za človekoljubno pomoč, prehodna vlada, ustavna reforma in na koncu nekega daljnega dne volitve. Opozoril je, da »brez Rusije ne bo mogoče rešiti tega konflikta«. Četudi ima Asad podporo Moskve, si po Maasovem mnenju »ni mogoče predstavljati, da bi bil nekdo, ki uporablja kemično orožje proti lastnemu prebivalstvu, del rešitve«.
Unija veliko vzvodov za pritisk nima. Novi ukrepi proti Moskvi niso na mizi, med članicami menda še ni soglasja o njih. Eden od ciljev EU je, da v kočljivem času ne pride do notranjega razdora. Razpok v enotnosti za zdaj ni, nobena članica ni izrazila nasprotovanja napadu zaveznic na tarče v Siriji. Je pa vodja luksemburške diplomacije
Jean Asselborn opozoril, da napadi sami po sebi ne morejo prinesti preobrata in da ne bi smeli prekiniti vseh povezav z Rusijo.
Komentarji